TRAJNOSTNO GOZDARSKO IZRABLJANJE DIVJADI IN VELIKIH ZVERI? ALI VAROVANJE Z VZDRŽNOSTNO PARADIGMO?

Ker predstavniki kompetentnih nevladnih organizacij s področja varovanja narave in okolja govorijo jezik vzdržnostnega upravljanja z velikimi zvermi, ki je tudi sestavni, integralni, samoumevni ter nerazdružni del in jezik evropske habitatne direktive; predstavniki interesnih skupin in strokovnjaki s prof. dr. Klemnom Jerino na čelu, ki so preglasili vse druge, pa govorijo kvečjemu gozdarski jezik trajnostne rabe naravnih virov in trajnostnega upravljanja z velikimi zvermi, je vzajemno reševanje in iskanje ustreznih, za vse sprejemljivih rešitev praktično nemogoče, ker ni »skupnega jezika« in ga na ta način tudi ne more biti! Več…

VLADA OCENJUJE, DA BO SEDEMDESET ODSTOTKOV SEDANJIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ OHRANILO SVOJ STATUS

Iz Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije so na našo publicistično spletno stran naslovili odgovor na pismo in stališča Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki smo jih objavili v petek; in v katerem je slednja objektivno in uravnoteženo opozorila na bistveni problem slovenske gradbene zakonodaje, ki ga arhitekti vidijo prvenstveno v dvojnem preverjanju skladnosti projektov s prostorskimi akti; obenem pa je v svojem pismu arhitektska zbornica opozorila tudi na nekaj nesprejemljivih predpostavk pri obravnavi nevladnih organizacij v kontekstu aktualnega interventnega koronavirusnega poseganja v gradbeno zakonodajo ter Vlado pozvala, naj to pripravlja v sodelovanju s projektanti obeh zbornic, Zbornice za arhitekturo in prostor in Inženirske zbornice Slovenije. Odgovor Vlade v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…

PROBLEMATIČNO JE DVOJNO PREVERJANJE SKLADNOSTI S PROSTORSKIMI AKTI! VIŠINA PREMOŽENJA PA NI V NIČEMER POVEZANA Z REPREZENTATIVNOSTJO USTANOVE!

Tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je v teh dneh na slovensko vlado naslovila pismo z mnenjem in pripombami na aktualni »koronavirusni« poseg v gradbeno zakonodajo in postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Pri tem ugotavljajo, da bodo vladni ukrepi vplivali predvsem na pospešitev nekaterih večjih infrastrukturnih projektov, na veliko večino gradbeno investicijskih projektov pa ne bodo imeli bistvenega vpliva in so v tem smislu nezadostni. In čeprav deloma pritrjujejo predlagatelju, da je potrebna določena mera reprezentativnosti nevladnih organizacij, da lahko nastopajo kot stranski udeleženci pri pridobivanjih gradbenih dovoljenj, obenem odločno menijo, da so zapisane omejitve nesorazmerne, saj iz postopkov izključujejo večino nevladnih organizacij, ki imajo danes status delovanja v javnem interesu; pri čemer arhitekti posebej opozarjajo na nekaj najbolj nesprejemljivih predpostavk. Več…