»Spoštovana gospa Ana Ašič, vaše pisanje o velikih zvereh in drugih vrstah prostoživečih divjih živali je celovito in strokovno, takšno, kakršnega v širši slovenski javnosti še ni bilo. To je ta trenutek velika priložnost, spodbuda in budnica za vse odgovorne in za vse, ki se zavedamo prepleta, soodvisnosti in pomena ekoloških sistemov za trajnost življenja. Samo čestitam vam lahko za tako profesionalen, visoko etičen in utemeljen odziv na dogajanje zaradi odstrela medvedov in velikih zveri! Bi pa k temu in ob tem dodal še nekaj misli…« S temi besedami se je mag. Janez Černač obrnil na naš spletni portal v začetku maja 2019, komaj tri tedne po naših prvih javno objavljenih zgodbah o »naravi in družbi«. Seveda smo njegovih 30 tez in poziv k varovanju in ohranjanju narave objavili. To je bil začetek našega lepega sodelovanja, saj smo zmeraj radi prisluhnili in objavili zapise, s katerimi je mag. Janez Černač trkal na zavest vseh o nujnosti senzibilnega in odgovornega odnosa do narave. Posebej odmevno in spet izjemno aktualno je bilo njegovo razmišljanje v naši večtedenski spletni debati kritične strokovne javnosti o loviščih s posebnim namenom februarja 2021, kjer je jasno zagovarjal stališče, da je treba »lovišča s posebnim namenom preimenovati v naravovarstvena območja Kočevsko-Kolpa, Snežnik, Pohorje, Karavanke, Mura«. Danes, 16. aprila 2026 dopoldne nam je mag. Robert Tomazin, prav tako gozdar, lovec in veliki zagovornik narave s Kočevske ter dolgoletni prijatelj mag. Janeza Černača, sporočil žalostno vest, da je zavzeti naravovarstvenik, lovec, diplomirani inženir gozdarstva, nekdanji direktor Gozdnega gospodarstva Kočevje in nekdanji urednik revije Lovec, minulo noč preminil v 89. letu starosti. Janez Černač je bil rojen 16. avgusta 1937 v Gorenji vasi pri Mirni. Leta 1963 je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1981 tudi magistriral. Preden je leta 1988 prevzel vodenje GG Kočevje, je bil skoraj deset let, od 1979 do 1988, republiški lovski in ribiški inšpektor. Janez Černač je bil avtor in utemeljitelj Etičnega kodeksa slovenskih lovcev ter izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (CIC), ene najbolj vplivnih in uglednih mednarodnih lovskih organizacij na svetu. Kot gozdar pa je vztrajno in uspešno uveljavljal sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter se neumorno zavzemal za gozdarstvo kot kulturno in etično stroko. Na Kočevskem, kjer je preživel večino svojega življenja, je neumorno deloval za ohranjanje vseh njenih dragocenih naravnih in prostorskih vrednot, ji posvečal strokovne članke, knjižne prispevke in tudi monografijo Kočevska, obenem pa je neutrudno upodabljal njeno naravno in še posebej medvedje bogastvo Kočevske s svojim slikarskim ustvarjanjem in delovanjem, ki je bogatilo in ustvarjalno osmišljalo njegovo življenje zadnja desetletja. V spomin in poklon delu mag. Janeza Černača in njegovim vztrajnim prizadevanjem za varovanje in ohranjanje narave na Slovenskem v nadaljevanju ponovno predstavljamo njegove prve misli, ki smo jih 12. maja 2019 predstavili na našem kritičnem spletnem portalu; in ki so zdaj, sedem let kasneje morda aktualnejše kot kdaj koli doslej; njegovo delo in zavezanost naravi pa vizionarsko navdihujoča, kar je ob današnji žalostni vesti s Kočevskega najbolj lepo in strnjeno povedal mag. Robert Tomazin: »Mag. Janez Černač je znal gledati gozd ne le z očmi gozdarja, temveč s srcem človeka, ki razume, da narava ni le prostor, temveč je dom in učitelj. Kočevsko je nosil v sebi in ga nesebično delil z drugimi – s sliko, besedo in tihim zgledom. Bil je človek, ki ni le govoril o naravi, ampak jo je poslušal in v tem poslušanju učil tudi nas. Z njegovim odhodom Kočevska ni izgubila le ambasadorja, temveč glas, ki je znal povezovati ljudi, prostor in čas. Njegova ljubezen do gozdov pa ostaja – v poteh, ki jih je prehodil, in v mislih, ki jih je zapustil.« In to je res tisto, kar je v tem trenutku treba najbolj povedati o mag. Janezu Černaču, o njegovi predanosti in o vsem, za kar se je tako srčno zavzemal. In za kar smo mu lahko le iz srca hvaležni. Več…
Tag: Mag. Robert Tomazin
OB PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA BRANKO ZLOBKO S POZIVI LOVCEM, NAJ SLEDIJO HUBERTOVEMU SPOROČILU ZMERNOSTI, ROBERT TOMAZIN, STAREŠINA LOVCEV IZ PREDGRADA PA: »LOVCI SMO PO EVROPSKEM IZROČILU VARUHI NARAVE, NE NJENI GOSPODARJI. NAŠ ETOS TEMELJI NA SPOŠTOVANJU ŽIVLJENJA, NA PREUDARNOSTI IN KULTURI ODNOSA DO DIVJADI, DO GOZDA, DO SOČLOVEKA.« IN ŠE: »NAJ NAS PRI TEM VODI VERA, KREPI UPANJE IN POVEZUJE LJUBEZEN!«
Oktobra in novembra se slovensko lovstvo ne zbira le na tradicionalnih jesenskih skupinskih lovih, ampak se v mnogih in v zadnjem desetletju vse večih slovenskih lokalnih skupnostih, v evropskih pa brez prekinitev že nekaj stoletij, tako lovci kot nelovci v tem času okoli 3. novembra družijo tudi pri slovesnih mašah svetega Huberta, akvitanskega plemiča vojvodsko kraljevega rodu iz 7. in 8. stoletja, kasnejšega ardenskega škofa in ustanovitelja belgijskega mesta Liege, lovskega zavetnika in vzornika, priljubljenega priprošnjika v sili, ki s svojim spreobrnjenskim sporočilom že skoraj 14 stoletij usodno zaznamuje evropsko lovsko tradicijo ter tudi danes trajno inspirira in spodbuja tako lovce kot nelovce k zmernemu poseganju v naravo in divjad. Zveza lovskih družin Kočevje je bila ena prvih, ki je že pred leti v samostojni Sloveniji obudila tradicijo Hubertovih maš, ki so na Kočevskem vsako leto v drugem kraju in v drugi lovski družini. Letos so se lovci s Kočevskega, pa tudi lovski kinologi iz vse Slovenije, saj so obenem obeleževali 60. obletnico organizirane vzreje nemških prepeličarjev na slovenskih tleh, v soboto, 25. oktobra, zbrali v Predgradu, kjer so najprej s slovesno Hubertovo mašo v cerkvi svetega Sebastjana liturgično proslavili god svojega zavetnika, kasneje pa s kinološko prireditvijo in druženjem v Kulturnem domu utrjevali medsebojno lovsko tovarištvo, prav tako pa tudi vezi z nelovsko javnostjo in domačini ter z lovskimi in nelovskimi gosti s sosednje Hrvaške. Že med mašo, ki jo je vodil starotrški župnik Jože Pavlakovič, in jo že takoj na začetku označil za »zgodovinski dan za Predgrad in župnijo Stari trg ob Kolpi«, je Branko Zlobko, predsednik Zveze lovskih družin Kočevje v krajšem pozdravnem nagovoru in predstavitvi svetega Huberta, pozval prisotne lovce in javnost, naj nam bo njegovo spreobrnjenje k zmernosti vodilo pri posegih v naravo. Mag. Robert Tomazin, starešina Lovske družine Predgrad, pa tudi dolgoletni vzreditelj nemških prepeličarjev ter nekdanji direktor Slovenskih državnih gozdov, pa je ob koncu maše v svojem zahvalnem govoru, ki ga v nadaljevanju kot letošnje osrednje sporočilo in obeležje današnjega praznika svetega Huberta objavljamo v neokrnjeni celoti, še posebej poudaril, da so »lovci po evropskem izročilu varuhi narave, ne njeni gospodarji«. »Narava je Božji dar, zaupana tudi nam v skrb, ne v last. Naš etos temelji na spoštovanju življenja, na preudarnosti in kulturi – kulturi odnosa do divjadi, do gozda, do sočloveka.« Na koncu je tako lovce pri delu v loviščih in v vsakdanjem življenju, kot tudi vso prisotno ostalo javnostjo spodbudil, »naj nas pri tem vodi vera, krepi upanje in povezuje ljubezen«. Več…
