V Sloveniji vsako leto nastane od 4.000 do 5.000 požarov. V njih v povprečju umre 10 ljudi, 200 do 350 ljudi je poškodovanih. Število požarov v Sloveniji in svetu letno počasi narašča; ocenjuje se, da zaradi vedno večje količine uporabljenih plastičnih materialov. Nekaj manj kot 50 odstotkov požarov nastane v industrijskih objektih, skoraj 60 odstotkov v domačem okolju, to je v okolju, ki za odziv in ravnanje ob požaru ni dovolj vešče in ne usposobljeno. V domačem okolju je posledično tudi največ »požarnih« smrtnih žrtev. Kar 70 odstotkov smrti zaradi požarov se zgodi prav tu, doma, kjer največ, 25 odstotkov smrti zaradi požarov nastopi med 20. in 6. uro zjutraj. Zato so tehnične rešitve za varstvo ljudi, okolja, premoženja in proizvodnje pred požarom tako pomembne! Kljub temu več kot 75 odstotkov objektov v Sloveniji nima javljalnikov požarov! Več…
Tag: mag. Črtomir Remec
VELIKA »NOVICA LETA«! ALI, KAKO JE Z MARJANOM PIPENBAHERJEM ZASLUŽENO V SOJU REFLEKTORJEV SPET TISTO, NA KAR SMO SLOVENCI LAHKO NAJBOLJ PONOSNI, TO STA SLOVENSKA INŽENIRSKA IN TEHNIŠKA KOMPETENTNOST IN IZVIRNOST, KI STA OD VEGE NAPREJ DALI IN DAJETA SVETU MNOGO VELIKIH INŽENIRSKIH IMEN!
Po velikem evropskem »dogodku leta«, ko je bil konec julija 2022 odprt Pelješki most, velik hrvaški dosežek in projektantska stvaritev izkušenega slovenskega gradbenega inženirja in konstrukterja mostov Marjana Pipenbaherja, je karizmatični štajerski inženir, ki je dober teden pred tem dopolnil 65 let, 30. avgusta iz rok predsednika Republike prejel visoko državno odlikovanje Srebrni red za zasluge za izjemne dosežke na področju projektiranja in gradnje mostov. Približno isti čas konec lanskega poletja pa je Marjanu Pipenbaherju in njegovima timoma iz Pontinga ter Pipenbaher inženirjev v sodelovanju z AtelierArhitekti prinesel tudi zmago na projektnem natečaju za nov štiripasovni most na novomeški Zahodni obvoznici, ki bo pomemben del tretje razvojne osi, ter vzporedni most za pešce in kolesarje čez Krko pri Novem mestu. »To bo lep in lahkoten 500 metrski most,« pravi Marjan Pipenbaher. Potem ko mu je 9. novembra na Dnevu zbornice v ljubljanski Cukrarni Inženirska zbornica Slovenije slovesno podelila nagrado za inženirsko odličnost, pa je včeraj Marjan Pipenbaher, prav tako v Cukrarni, prejel še naslov Delove »osebnosti leta 2022«, ki ga ta slovenski časnik podeljuje že od leta 1990. Več…
INŽENIRJI, POTRESI, PLAZOVI, POŽARI, KORONAVIRUS IN »Z DOBRIMI LJUDMI IN USTREZNO OPREMO SE DA MARSIKAJ NAREDITI!«
Spet je leto naokoli in inženirji vsega sveta so letos že drugič 4. marca obeležili svoj dan, svetovni dan inženirjev. Na ta dan je bila leta 1968 v Parizu ustanovljena Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO), ki danes povezuje 30 milijonov inženirjev iz stotih nacionalnih združenj z vsega sveta. Zato je Unesco, pod čigar okriljem deluje globalna inženirska organizacija, prav ta datum izbral za praznovanje svetovnega dne inženirjev. »Pot do tega priznanja je bila zelo dolga, praktično si je Svetovna inženirska federacija od ustanovitve pred več kot 50 leti prizadevala, da bi tudi inženirstvo dobilo podoben status, kot ga ima znanost. Vendar je UNESCO šele s cilji trajnostnega razvoja (SDG 2030) prepoznal, da je inženirstvo ključno za boj s podnebnimi spremembami,« je poudaril mag. Črtomir Remec, predsednik IZS, ki je ob ministru, mag. Andreju Vizjaku, in dr. Marku Plešku, predsedniku Inženirske akademije Slovenije, uvodoma nagovoril udeležence letošnje spletne konference Inženirske zbornice Slovenije, ki je bila posvečena sobivanju s potresi in z drugimi naravnimi nesrečami. Več…
INŽENIRJI NE POTREBUJEMO SALOMONOVE REŠITVE, AMPAK DOBER GRADBENI ZAKON!
Predlog novega Gradbenega zakona je dvignil precej nezadovoljstva med arhitekti, ki med drugim v svojih stališčih in pozivih ministrstvu za okolje in prostor očitajo, da je ministrstvo pri predlogu zakona enostransko sledilo volji Inženirske zbornice Slovenije, na prvem mestu interesom gradbenih inženirjev. Kako mag. Črtomir Remec, univ. dipl. inž. gr., predsednik Inženirske zbornice Slovenije, vidi to situacijo? Gre res za naperjenost in igro inženirjev proti arhitektom? Ali za kaj drugega? Več…
INŽENIRJI S FIZIKO. IN INŽENIRJI BREZ NJE. TU IN TAM PA VELIKE ZVERI.
Škoda, da predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca prvo marčevsko sredo ni zdržal več kot dve predavanji in si ni vzel več časa, da bi dan preživel med slovenskimi inženirji. Če bi, potem bi morda res lahko verjeli vsemu, kar je povedal v svojem pozdravnem nagovoru, še posebej, ko je dejal, da »brez advokature znanja v politiki ne bomo prišli daleč«. Kaj je sicer s tem natančno mislil, podrobneje ni pojasnil. Samo upamo lahko, da ne na zlorabo znanja za dnevne politične cilje, čemur smo vse pogosteje priča tudi v Državnem svetu, kar lahko najbolj jasno vidimo v lanskih in zdaj ponovno aktualnih gromovniških kampanjah prevladujoče politične opcije v DS, ki si s pomočjo in podporo prav te institucije z vsemi močmi in sredstvi spet prizadeva za interventno pobijanje medvedov in volkov. Seveda pa tam sodelujejo povsem drugačni inženirji od teh, ki so bili v sredo v Cankarjevem domu. »Treba je slišati in razumeti, kaj nam v resnici želi povedati nekdo, ki je proti,« je dejal gradbeni inženir Andrej Jan. Gospod Kovšca, slišite? In državni svetniki? In še kdo? Več…