»KO ZAČNEŠ VSE GLASNEJE PODPIRATI LOVSKE PRAKSE, KJER JE NA PRVEM MESTU STRELJANJE IN ŠELE NEKJE DALEČ ZADAJ SKRB ZA DIVJAD IN NARAVO, KO SE ZAČNEŠ POSTAVLJATI ZA IDEJE IN ODLOČITVE, KJER JE NA PRVEM MESTU STRELJANJE IN UBIJANJE, ALI ZAČNEŠ V TEM SMISLU TUDI JAVNO DELOVATI, TAKRAT PA TO SEVEDA POSTANE VPRAŠANJE, KI MOČNO PRESEGA LOVSKE VRSTE!«

Ker je zdaj, po skoraj petih letih streljaštvo med lovci dobilo le še večje razsežnosti in postaja s spremenjenim zakonom o orožju, z uvajanjem sofisticiranih tehničnih pomagal za sledenje in ubijanje, vključno s štirikolesniki in droni ter s posledično »militarizacijo« lovstva le še bolj neobvladljivo in alarmantno, pa ker prav danes, 15. januarja, novi štiriletni mandat predsednika Lovske zveze Slovenije nastopa Alojz Kovšca, kar so to soboto, pred dvema dnevoma, torej, promocijsko napovedale Slovenske novice tudi s podrobno, naravnost reklamno objavo o njegovih puškah in pištolah, samih »sinonimih« za »mega stvari«, kar je, mimogrede, precej delikatno tako z vidika Etičnega kodeksa slovenskih lovcev kot tudi slovenske Resolucije o strategiji nacionalne varnosti, da o novinarskem kodeksu niti ne govorimo, pa, ker so Kovšco pred nekaj dnevi v Domovini že speljali na tanki led rožljanja z izmišljenimi volkovi na Jelovici in reševanja le-tega s streljanjem, kakopak; in je prav Kovšca skupaj z Bradačem že na predlanskem Radgonskem lovskem sejmu javno potenciral ideje o tem, da bi slovensko lovstvo skrbelo za nekakšno »predvojaško vzgojo« in sploh nikjer ne skriva svoje fasciniranosti z orožjem, ne le kot nekdanji gojenec vojaške akademije, ki je sicer, kot nam je avgusta dejal, ni zaključil, ampak tudi zato, ker tako kot še marsikdo v slovenskem lovstvu in družbi, streljanje kompenzacijsko povezuje z maskularnostjo, njenim mankom, pravzaprav; pa ker prav sobotna objavljena fotografija, na kateri sta Kovšca in Bradač izpred dveh let, ko na strelišču Gaj Pragersko istočasno polnita puški, evidentno govori o tej »kontinuiteti« Lovske zveze Slovenije, ki jo bolj kot narava in naravovarstvo v resnici zanima streljanje in strelstvo, zaradi česar bo, med mnogimi zmernimi in naravovarstvu zavezanimi slovenskimi lovci težko pričakovana »normalizacija lovskega streljaštva« v naslednjih štirih letih precej verjetno bolj »misija nemogoče« kot pa nujno potrebna paradigmatska prenova in nova zelena resničnost slovenskega lovstva, zaradi vsega tega, torej, o čemer bomo seveda še veliko in podrobno govorili v letu in letih, ki so pred nami, danes uvodno v »Jedrnato & Poudarjeno« ponovno objavljamo prav ta provokativni odlomek in delček pogovora, ki s svojo osebno intimistično izpovedjo prav nikomur v resnici ne škodi, a je, kot že rečeno, že pred petimi leti dvignil »vik in krik«, in še zmeraj ga, pri marsikomu, ki so ga prostodušne besede lovskega tovariša očitno močno »požgečkale« po njegovem ali njenem lovskem repu. Več…

JE V SRČIKI ZGREŠENEGA SLOVENSKEGA KRVAVEGA UPRAVLJANJA Z MEDVEDI V RESNICI OBSESIVNA SLA PO STRELJANJU!? UBIJANJU!?

»Strasti se ne umirja s prelivanjem krvi. In obsedenost s streljanjem ne bo manjša, če bomo o njej molčali. Strast do lova in streljanja je živa in vroča; nikoli se ne bo polegla. Zato bo prav kmalu nujno ob vprašanjih upravljanja velikih zveri ter prostoživeče divjadi in ptic, najti odgovore tudi o tem, kako upravljati s pretirano slo po streljanju; ter ugotoviti, v kolikšni meri prav ona v resnici tudi pri nas »upravlja« z upravljanjem velikih zveri in divjadi. O tem se bo treba iskreno, odkrito in pošteno pogovarjati. Brez obsojanja s strani tistih, ki so kritični do lova in streljanja; pa tudi brez manipuliranja s strani tistih, ki so lovu in streljanju privrženi. In narediti vse, da bo kljub realnemu obstoju te močne sle po streljanju, in ob dejansko popolni nerealnosti pričakovanj, da je ne bo več, njen vpliv na usodne odločitve o življenju in smrti ter na stanje v naravi in družbi čim manjši, omejen, ozaveščen in pod nadzorom.« Več…

KRVAVA MEDVEDJA SODBA Z »LOVSKE GORE«?

Venec večletnih neverjetno angažiranih prizadevanj za več stoterni kvotni poboj slovenskih medvedov se je »končno« v tem poletju z aktualno razsodbo Upravnega sodišča RS v »lovorjevem« zmagoslavju sklenil okoli nekaterih slovenskih vodilnih lovskih glav, ki so si očitno in dejansko »za prmej« zadale, da bodo dosegle takšno vsebinsko in precedenčno razsodbo Upravnega sodišča, da bo »trajnostna« zelena luč za kvotni in le navidezno selektivni poboj nič žalega krivih medvedov slovenskim lovcem svetila »večno« in na »veke vekov« prinašala nekaterim lovskim družinam ter z njimi povezanim »deležnikom« redni dohodek ter vse ostale iz lova in lovske strasti izvirajoče dobrobiti! Več…

KAM VODI KRVAVO UMIRJANJE STRASTI? IN KAKO UPRAVLJATI S PRETIRANO SLO PO STRELJANJU?

Strasti se ne umirja s prelivanjem krvi. In obsedenost s streljanjem ne bo manjša, če bomo o njej molčali. Strast do lova in streljanja je živa in vroča; nikoli se ne bo polegla. Zato bo prav kmalu nujno ob vprašanjih upravljanja velikih zveri ter prostoživeče divjadi in ptic, najti odgovore tudi o tem, kako upravljati s pretirano slo po streljanju; ter ugotoviti, v kolikšni meri prav ona v resnici tudi pri nas »upravlja« z upravljanjem velikih zveri in divjadi. O tem se bo treba iskreno, odkrito in pošteno pogovarjati. Brez obsojanja s strani tistih, ki so kritični do lova in streljanja; pa tudi brez manipuliranja s strani tistih, ki so lovu in streljanju privrženi. Več…