»A ti ljudje mislijo, da smo vsi, ki jih gledamo in poslušamo čisto nori!? Da ne znamo razmišljati s svojo glavo!? Ko gledam in poslušam te novinarje in lovce in velestrokovnjake, ki v dramatičnih prispevkih nabijajo in razpihujejo gonjo proti medvedom, mi vedno pridejo na misel totalno »odpuljeni« verski blazneži, ki so popolnoma izgubili stik z vsako realnostjo! Gospa, glejte, nisem morda tako izobražena, kot so ali pa vsaj mislijo, da so, vsi ti »kompetentneži«, tudi nisem kakšna naravovarstvenica ali »fanica« ali velepoznavalka medvedov, ampak vidim pa, da ti ljudje medveda prikazujejo javnosti kot psihopatskega kriminalca, ki samo čaka na to, da bo komu kaj naredil, in mislijo, da mi, gledalci in javnost ne vidimo, da so to v resnici oni, vsi tisti, ki medvede tako brutalno pobijajo, ki to dovoljujejo in razpisujejo tiralice za njim, ga preganjajo in ščuvajo, prav ščuvajo ljudi proti medvedu! A oni res mislijo, da jim mi verjamemo?« Več…
Tag: lovska korupcija
SRČEK IZ MEDVEDJE KRVI. CUKRČKI ZA »ODSTRELNE« GURUJE. KAKO »VOLK ŠTEJE JAGENJČKE« IN VE, VEČ KOT JIH BO NAŠTEL, VEČ JIH BO »SNEL«! IN, »KAKO JE MOGOČE, DA JAVNOST TEJ STROKI NE VERJAME«!?
»Da naročiš projekt, ga poveriš interesno, poslovno in strokovno kontaminiranim in delikatnim izvajalcem in podizvajalcem, ki si vsi po vrsti svojo verodostojnost »nabijajo« z dajanjem vtisa, da so pod »širmom« Biotehniške fakultete in torej avtonomno reputacijo Univerze v Ljubljani, s čimer pa slednja v bistvu nima nič, razen, da so posamezni raziskovalci tam v službi in tam delajo, projekte pa povsem komercialno in »tržno« za naročnike peljejo mimo nje, spet pa, na drugi strani, vse to počnejo z univerzitetnimi laboratoriji, materiali in bazami podatkov; da torej vse to financiraš in nameravaš na rezultatih, ki jih bo tako interesno kontaminiran projekt prinesel, izdajati odločbe, s katerimi bo, prvič, nepovratno odvzemano življenje živim bitjem; in drugič, bodo s tem komercialno služili prav isti, ki zdaj projekt štetja zavarovane zveri izvajajo, ob tem pa ne postaviš nobenih nadzornih mehanizmov in neodvisnega kontrolinga vseh faz raziskave, to je milo rečeno nezaslišani diletantizem, v resnici pa na nek način nesprejemljivo oškodovanje davkoplačevalcev, države in narave ter evidentno držanje »štange« tovarišiji, ki se brezsramno na vse mogoče načine okorišča s pobijanjem, trgovanjem in »raziskovanjem« medvedov na Slovenskem.« Več…
ČIGAVA JE DIVJAD? DRŽAVNA? JAVNA? ALI NIKOGARŠNJA? IN, ALI BO SLOVENSKO LOVSTVO KONČNO MORALO UGRIZNITI V KISLO JABOLKO LASTNE TRANZICIJE!?
A ob vseh vprašanjih in odgovorih je najbolj bistveno predvsem eno. Naj imamo takšen model lovstva, kot ga trenutno poznamo na Slovenskem; ali model lovne pravice na podlagi lastništva zemlje in gozdov; ali pa kakšno njuno hibridno različico; pri vseh je najbolj pomemben skrben in učinkovit nadzor! Pa transparentnost! In koruptivna nekontaminiranost lovstva ter vsega, povezanega z njim! In, seveda, osebna odgovornost, etika ter kultura duha in srca vsakega lovca posebej! Lovec je v gozdu s puško v rokah največkrat sam! To vedno znova poudarjajo izkušeni lovci. Če je, ali če ni lastnik gozda ali zemlje, ni tako pomembno, kot je v tistem trenutku življenja in smrti pomembno, da ima v sebi kulturo, lovsko etiko, naravovarstveno in človeško senzibilnost, poštenost in širino duha dolgoročno skrbnega gospodarja. Če je tako, potem se ob vzajemnem učinkovitem nadzoru v nobenem primeru nikomur ni treba bati za divjad in velike zveri in naravo! Če tega ni, pa itak prav nič ne pomaga! Lahko je divjad tisočkrat »državna« ali »javna« ali pa »res nullius«, ko legitimno pridrvijo v gozd podivjani krvoločni streljači, ko takšni lovci in njihovi simpatizerji v spregi z brezvestnimi politikanti in nenasitnimi zaslužkarji v zasebnih, državnih ali javnih loviščih dobijo glavno besedo pri upravljanju z divjadjo, je to zmeraj začetek njenega konca! Več…