V Ilirski Bistrici so nedeljske lokalne volitve, 15. novembra 2026, prinesle izjemno pomembno zmago v nizu bitk za prihodnost slovenskega prostora, narave in okolja ter našega življenja in bivanja v njem. Kot smo na našem kritičnem spletnem portalu že poročali in podrobno razkrili že pred volitvami, v ozadju te volilne tekme ni šlo zgolj za običajno merjenje lokalnih političnih moči. Šlo je za oster spopad dveh nezdružljivih pogledov na prihodnost občine, ki jo v velikem delu ozemlja pokriva edinstvena narava snežniških gozdov, travnatih grebenov in geografske raznolikosti Ilirskobistriškega fosilnega plazu, kot opozarja geolog dr. Ladislav Placer, s floro in favno na stičišču alpsko kraško dinarsko mediteranskih klimatskih vplivov in zato sveta z edinstveno biodiverziteto ter vrednotami naravne in kulturne krajine ter neprecenljive dediščine, ki v resnici močno presega lokalni in regijski pomen, in je, kot je na naših straneh že lani pisal Tomaž Zorman, v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame, ki je zaradi posebnosti in izjemnosti vpisan na seznam svetovne dediščine ter je pod okriljem UNESCO razglašen za območje »Človek in biosfera«. A to tujih brezskrupuloznih energo interesov v povezavi s peščico domačih, celo obsodilno kontaminiranih kolaborantov, natančneje kolaborantk, skupaj celo z brezvestnim državnim uradništvom, ni zadržalo, da ne bi z zahrbtnimi povezavami in poslovnim modelom, ki smo ga podrobno opisali v prejšnji zgodbi, kljub večkratnemu predhodnemu jasnemu NE občine, župana in Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, poskusili ne le zavladati temu prostoru, ampak vse edinstvene vrednote v njem in posledično življenje lokalnih prebivalcev drastično predrugačiti z energo industrializacijo najvrednejših območij narave ter v končni fazi ljudem v resnici uničiti, vse kar imajo na Bistriškem najbolj vrednega v svojem življenjskem in bivalnem okolju. Tako so torej tudi pri teh volitvah na eni strani stali interesi te energetske hobotnice, ki je, skrita za hrbtom SDS, želela na županski stolček znova ustoličiti nekdanjega trikratnega župana Emila Rojca, zdaj SDS, prej pa dolga leta SD, in s tem na stežaj odpreti vrata načrtom za brutalno industrializacijo krajine z velikimi vetrnimi elektrarnami ter za vsako ceno preprečiti vzpostavitev Regijskega parka Snežnik. Na drugi strani pa so stali aktualni župan dr. Gregor Kovačič s svojo Neodvisno listo Gremo!«, Civilna iniciativa Snežnik in prizadeti lokalni prebivalci, ki se neomajno borijo za ohranitev tega neprecenljivega naravnega in kulturnega okolja, nedotaknjene narave ter kakovosti lastnega življenja in bivanja v njem. Več…
Tag: Lokalne volitve 2026
»ROPAR« IN »ROP« IN VSAK JE LAHKO! KONZERVATIVEC PA NE SME BITI ŽUPAN »MESTA HEROJ«!?! KAKO JE TA IZJAVA NAJBOLJ OSKRUNILA PRAV HEROJSTVO SLOVENSKE PRESTOLNICE!? IN, KAJ NAM ZA NJENO »REHABILITACIJO« PREOSTANE!?
Ko je sredi oktobra arhitekt Aleš Vrhovec na svoji prvi tiskovki in predstavitvi županske kandidature na letošnjih lokalnih volitvah v Ljubljani kot kandidat Slovenske demokratske stranke suvereno in v pozitivnem kontekstu omenil Elke Kahr, komunistično županjo avstrijskega Gradca, ki je junija letos že drugič zmagala na županskih volitvah, tako da zdaj že pet let, vse od novembra 2021, vodi to drugo največje avstrijsko, gospodarsko in kulturno cvetoče mesto na Štajerskem, se je osuplo presenečenje hitro odzrcalilo v slovenskih medijskih naslovih (kolikor jih je sploh bilo), zlasti, ker je Vrhovec v svojem veščem komunikacijskem slogu poudaril, da so Kahrovo v Gradcu volili tudi mnogi desni volivci, tisti, torej, ki so prepoznali njeno iskreno skrb za mesto. »Tako bi si želel, da bi tudi kakšni volivci levega pola in politične sredine v Ljubljani prepoznali moje iskrene namere, delati dobro za vse prebivalce,« je dejal Vrhovec in dodatno izpostavil, da v Gradcu najbolj občuduje to, da premore toliko zrelosti, da meščani, volivci ene in druge strani prepoznajo željo po dobrem upravljanju mesta ne glede na politično opcijo, iz katere prihaja županski kandidat. Vrhovčemu občudovanju takšne politične zrelosti volilnega telesa se seveda ni težko pridružiti. Pričakovanja, da bi bilo tudi v Ljubljani tako, pa so že malce bolj delikatna, četudi sicer na Slovenskem po manjših lokalnih skupnostih to niti ni takšna redkost, saj se zlasti v majhnih krajih ljudje v pristnem neposrednem stiku bolj realno zavedajo sovisnosti in pomena medsebojnega sodelovanja in harmonije, ne glede na svetovni nazor in na to, kaj kdo verjame. Ljubljana s svojo častitljivo, več tisočletno zgodovino na križišču kultur in zgodovinskih tokov pa se, žal, zlasti v kontekstu aktualne radikalne polarizacije in krčevito enoumnega in agendnega upravljanja mesta v zadnjih letih vse bolj spreminja v kraj in prostor, kjer so odprtih rok sprejeti pravzaprav vsi, naj prihajajo od koder koli in s kakršnim koli namenom, vsi so očitno dobrodošli, razen Slovencev, onih, ki drugače mislijo. Klavrno, ne le za mesto »majniške deklaracije« ampak tudi za Ljubljano »mesto heroj«. Več…
