»ROPAR« IN »ROP« IN VSAK JE LAHKO! KONZERVATIVEC PA NE SME BITI ŽUPAN »MESTA HEROJ«!?! KAKO JE TA IZJAVA NAJBOLJ OSKRUNILA PRAV HEROJSTVO SLOVENSKE PRESTOLNICE!? IN, KAJ NAM ZA NJENO »REHABILITACIJO« PREOSTANE!?

Ko je sredi oktobra arhitekt Aleš Vrhovec na svoji prvi tiskovki in predstavitvi županske kandidature na letošnjih lokalnih volitvah v Ljubljani kot kandidat Slovenske demokratske stranke suvereno in v pozitivnem kontekstu omenil Elke Kahr, komunistično županjo avstrijskega Gradca, ki je junija letos že drugič zmagala na županskih volitvah, tako da zdaj že pet let, vse od novembra 2021, vodi to drugo največje avstrijsko, gospodarsko in kulturno cvetoče mesto na Štajerskem, se je osuplo presenečenje hitro odzrcalilo v slovenskih medijskih naslovih (kolikor jih je sploh bilo), zlasti, ker je Vrhovec v svojem veščem komunikacijskem slogu poudaril, da so Kahrovo v Gradcu volili tudi mnogi desni volivci, tisti, torej, ki so prepoznali njeno iskreno skrb za mesto. »Tako bi si želel, da bi tudi kakšni volivci levega pola in politične sredine v Ljubljani prepoznali moje iskrene namere, delati dobro za vse prebivalce,« je dejal Vrhovec in dodatno izpostavil, da v Gradcu najbolj občuduje to, da premore toliko zrelosti, da meščani, volivci ene in druge strani prepoznajo željo po dobrem upravljanju mesta ne glede na politično opcijo, iz katere prihaja županski kandidat. Vrhovčemu občudovanju takšne politične zrelosti volilnega telesa se seveda ni težko pridružiti. Pričakovanja, da bi bilo tudi v Ljubljani tako, pa so že malce bolj delikatna, četudi sicer na Slovenskem po manjših lokalnih skupnostih to niti ni takšna redkost, saj se zlasti v majhnih krajih ljudje v pristnem neposrednem stiku bolj realno zavedajo sovisnosti in pomena medsebojnega sodelovanja in harmonije, ne glede na svetovni nazor in na to, kaj kdo verjame. Ljubljana s svojo častitljivo, več tisočletno zgodovino na križišču kultur in zgodovinskih tokov pa se, žal, zlasti v kontekstu aktualne radikalne polarizacije in krčevito enoumnega in agendnega upravljanja mesta v zadnjih letih vse bolj spreminja v kraj in prostor, kjer so odprtih rok sprejeti pravzaprav vsi, naj prihajajo od koder koli in s kakršnim koli namenom, vsi so očitno dobrodošli, razen Slovencev, onih, ki drugače mislijo. Klavrno, ne le za mesto »majniške deklaracije« ampak tudi za Ljubljano »mesto heroj«. Več…