OKAMNELOST OD STRAHU IN GROZE V LJUBLJANI. IN MEŠANI OBČUTKI NA KRAJU Z NASLOVNICE.

Bilo je leto 1989. Orwella smo že prebrali. Tone Pavček je že napisal pretresljivo spremno besedo o življenju ruske pesnice Anne Andrejevne Ahmatove. Odjuga je že prinesla zgodbe, ob katerih smo ostajali brez besed. Slovenska pomlad je bila v razcvetu. Veliko vsega je bilo za nami. In tudi sama sem že marsikaj dojela. Okamnelost od strahu in groze, ki je sevala iz nepremičnih oči obeh mojih kitajskih znancev je bila tako otipljiva in resnična, da sem takrat naenkrat prav v vseh dimenzijah začutila, kaj pomeni in kaj v resnici naredi iz ljudi totalitarno politično nasilje, represija in strah pred izničenjem človeka in vseh njegovih najbližjih. Več…

OD FILHARMONIJE, GRAND HOTELA UNION, RUDOLFINUMA IN LJUDSKE POSOJILNICE DO VILE, KJER SO DANES SLOVENSKI LOVCI

V nedeljo, 2. avgusta letos, mineva 175 let od rojstva Viljema Trea, velikega ljubljanskega stavbarskega mojstra, ki mu ne le graditeljski, ampak tudi arhitektski izzivi niso bili tuji. Mnoge znamenite ljubljanske stavbe, ki še danes sijajno in v bistvu vse bolj aktualno zaznamujejo identiteto slovenske prestolnice, so bile zgrajene prav pod njegovo veščo in odločno roko. Na prelomu prejšnjih dveh stoletij so Viljemu Treu izvedbo največjih in najpomembnejših načrtov in zgradb brez zadržkov zaupali tudi najzahtevnejši investitorji in najeminentnejši arhitekti cesarstva, ki so projekte prosto prepuščali njegovi presoji in sposobnosti, da jih je lahko v dobro končnega cilja, če in kjer je bilo potrebno, zmeraj spremenil in speljal tako, kot je mislil, da je prav. Več…

DVA MILIJONA ODTENKOV ZELENE MED OPORTUNIZMOM, EKSTREMIZMOM, RAZDVOJENOSTJO IN KRESNICAMI

Ker je velika večina konvencionalno uveljavljenih medijev uradno oportunističnih in kvečjemu orodje teh ali onih politično interesnih skupin, ki neumorno producirajo spine o neizogibni nujnosti vsega, kar jim pade na pamet, je v zadnjih letih tudi na Slovenskem prišlo do tega, da se je zajetna glavnina mnenjskih vojn preselila na družbena omrežja, kjer v marsikaterem pogledu dosegajo naravnost epske razsežnosti. V njih ni malo ekstremizma, ki zmeraj znova producira nove ekscese, nove kontra reakcije, nove nestrpnosti, nove agresije in na koncu sovraštvo, ki mu ni kraja. A ta, besedno in vizualno, zmeraj bolj krvoločna vojna z vsemi ekstremnimi stališči in podobami, s katerimi so ob večini aktualnih vprašanj preplavljena družbena omrežja, posledično pa že tudi resnične ulice, ne bo prinesla nikomur tistega, za kar se marsikje tako divje in nekontrolirano troši energija. Uničevanja nikoli ne bo ustavila uničevalnost! Pa tudi agresija in sovraštvo ne! Kot zmeraj znova poudarjamo, cilj ne opravičuje sredstev! In vsako sredstvo tudi ne pripelje k cilju! To velja za vsako delovanje, pot in ulico, pa naj bo ta resnična ali virtualna. Več…

»IN MORDA NAM BO NARAVA ZOPET BOŽJI VRT!«

»Poljubi so ostali le še za sovražnike, pred objemi moramo bežati, obiski so postali prepovedani, govorimo lahko le še v slušalko in mikrofon, druženje je postalo kaznivo, rokovanje pa smrtno nevarno. Kljub cvetenju in buhtenju narave, kljub izzivalnemu soncu in petju ptic, svetlih zvezd in smejoče lune, kljub očiščenim rekam in pobeglemu smogu ostajamo priklenjeni v svojih sobah, zasvojeni zremo v ekrane in seštevamo črne številke tvojih žrtev. … Nas hočeš zdesetkati, ker ne znamo več drug z drugim deliti? Nam hočeš preprečiti naše dihanje, da bi lahko spet zadihala Zemlja?« Več…

SRHLJIVO SREDNJEVEŠKO ZNAMENJE

Počasi čez mostiček prečkam jugo vzhodni obrambni jarek in preden se spustim po stopničkah na most, ki vodi navzdol proti Gornjemu trgu, še nekaj časa zrem v grajski stolp. Ko pridem do prvih gabrov na Mačji stezi se ustavim. Pasji lajež s Krakova in Trnovega se še zmeraj tu in tam oglaša. Luči v mestu spodaj so kot prej tihe in nenavadno mirne. Nekam sanjavo in ljubo sijejo hiše ob reki. Rada te imam, rečem potihoma mestu spodaj; kljub vsej bolečini, ki je bila tu. In tudi zaradi nje. Vzljubila sem te, čeprav si nisem niti v sanjah predstavljala, da bo res tako; in ne da bi vedela kdaj, pomislim. Zvezde med črnim vejevjem so svetle in jasne. Zelo hladno je. Tesneje se zavijem v mehek črno siv šal. Grajski stolp je visoko nad menoj. Kmalu bo polnoč. In v tistem me je, prvič v teh tednih, res ostro presunilo ter za trenutek ledeno zmrazilo spoznanje. Več…

LJUBLJANA JE GOTHAM CITY!? NE! SLABŠE!

Že samo misel na to, da naj bi se na občutljivem ljubljanskem vodovarstvenem območju med Brodom in Ježico kanalizacijski odsek C0 nahajal le nekaj deset centimetrov nad pitno vodo, je nesprejemljiva za vsakega človeka z vsaj kančkom samospoštovanja in zdravega odnosa do sebe! Misel na neizogibno pronicanje in izlivanje kanalizacijskih fekalij ter vseh drugih kemičnih, strupenih in hormonskih snovi iz odplak v pitno vodo, s katero se iz edinstvenega vodovarstvenega območja oskrbuje skoraj 300 tisoč ljudi, pa je naravnost srhljiva! Izvedbo česa takega je mogoče pripisati le popolnoma blazni in v vseh pogledih sprevrženi (z)družbi. Več…