Že samo misel na to, da naj bi se na občutljivem ljubljanskem vodovarstvenem območju med Brodom in Ježico kanalizacijski odsek C0 nahajal le nekaj deset centimetrov nad pitno vodo, je nesprejemljiva za vsakega človeka z vsaj kančkom samospoštovanja in zdravega odnosa do sebe! Misel na neizogibno pronicanje in izlivanje kanalizacijskih fekalij ter vseh drugih kemičnih, strupenih in hormonskih snovi iz odplak v pitno vodo, s katero se iz edinstvenega vodovarstvenega območja oskrbuje skoraj 300 tisoč ljudi, pa je naravnost srhljiva! Izvedbo česa takega je mogoče pripisati le popolnoma blazni in v vseh pogledih sprevrženi (z)družbi.
Foto: amazon.com
Tekst: Ana Ašič
Foto: Arthur Lambilotte, Thomas Kinkade Galleries, batman-news.com, cd comics, et al.
21. november 2023
Ko sta ameriški risar Bob Kane in pisatelj Bill Finger leta 1939 ustvarila strip Batman, seveda niti slutiti nista mogla, kako aktualna bo čez 80 let njuna zgodba v nekem majhnem srednjeevropskem mestu, za katerega najverjetneje nista nikoli slišala; in ki je navidezno in na prvi pogled s svojim zelenjem, barokom in srednjeveškim šarmom zelo drugačno od mesta, v katerega sta postavila svojega junaka. Gotham City je veliko, odtujeno, razčlovečeno, futuristično mesto nebotičnikov, temačen megapolis ob morju. Ko se zvečeri in izza visoke temne silhuete mesta vzide luna, se v njeni rumeni svetlobi pojavi senca netopirja z razprtimi krili. Vse bližje prihaja. Batman. Skrivnostni milijarder, industrijalec in človekoljub Bruce Wayne iz mogočnega Wayne Manorja, ki mu v otroštvu pred očmi ubijejo starše, se v tej krilati podobi zmeraj znova spopada s tistimi, ki dušijo in uničujejo mesto, saj se prav zaradi travmatske izgube zaveže pravičnemu boju proti zlu.
Gotham City je namreč mesto polno kriminala in korupcije. Vse niti zla se sčasoma skoncentrirajo v rokah morbidnega Jokerja, gangsterja, ki s svojim blaznim nasmehom in kriminalnimi združbami vse bolj dominira nad mestom in vsemi, ki z njim upravljajo; tudi nad nekaterimi servilnimi in podkupljivimi policijskimi uradniki, ki pod vplivom razraščajočega kriminala in razpada vseh človeških vrednot vse bolj pozabljajo na svojo resnično vlogo. Za spopad z vsem tem glavni junak nima nobenih nadnaravnih sposobnosti, le visoko izurjenost v borilnih veščinah, izjemne intelektualne sposobnosti ter zavezanost pravičnosti in poštenosti. Večni boj dobrega in zla, postavljen v sodobno urbano okolje je seveda nekaj, kar že vsa desetletja privlači široke kroge občinstev, pa naj gre za stripe, televizijske serije ali celovečerne filme, ki jih je bilo v zadnjih tridesetih letih tudi že kar nekaj. Prvi celovečerec s preprostim naslovom Batman je leta 1989 režiral Tim Burton, nastopili so postavni Michael Keaton v naslovni vlogi, odličen Jack Nicholson kot Joker in privlačna Kim Basinger kot fotografinja, ki se v spletu okoliščin prelevi v preiskovalno novinarko Vicki Vale.
Foto: batman-news.com
Do ključnega zapleta v tej epizodi pride, ko začne Joker s Smylexom zastrupljati meščane. Slednji zaradi smrtonosne substance umirajo v hudih bolečinah s skrivenčenim nasmehom na obrazu, podobni njemu. Seveda prebivalcem Gotham Cityja priskoči na pomoč glavni junak v sodelovanju z nekaj ključnimi ljudmi v mestu ter jih uspešno obrani pred zlobnimi namerami brezobzirnih gangsterjev. A čeprav so kriminalci v tej zgodbi do konca sprevrženi, toliko pa vendarle nobeden ni nor, da bi mestu na kakršen koli način ogrozil pitno vodo! To je prva ključna distinkcija med Gotham Cityjem in Ljubljano. Še pomembnejša pa je druga, ki jo jasno pokaže zaključek tega filma. Ta se namreč konča tako, da policijski komisar Jim Gordon razglasi in seznani meščane s tem, da so vsi Jokerjevi možje za zapahi in v mestu ni več kriminala. Javni tožilec Harvey Dent slovesno obljubi, da bo zmeraj branil Gotham City ter javno prebere Batmanovo pismo meščanom, naj se vselej, kadar bi se spet pojavil kriminal, mirno obrnejo nanj. Ženstvena preiskovalna novinarka Vicki Vale iz vplivnega dnevnika Gotham Gazette pa v Wayne Manorju mirno stopi ob stran bojevniku za pravičnost in resnico ter s tem jasno dejansko in simbolno pokaže, kje, na kateri strani je edino legitimno mesto, smisel in cilj preiskovalnega novinarstva in medijev.
In zdaj? Kaj razglaša ljubljanski in slovenski policijski komisar? Kje so? In kdaj bodo za zapahi Jokerjevi možje? Kje je javni tožilec? Kdaj se bo okrožni sodnik in sodišče zavezalo pravičnosti, resnici in boju proti kriminalu in korupciji? In sodnica z izredno odredbo!? Še nosi brez sramu emblem tehtnice na svoji črni kuti? Pa gazete? Kje so? Komu? In ob kateri strani stojijo novinarji in novinarke iz slovenskih vplivnih medijev? Kdaj? In za kaj spregovorijo? Če sploh!?
Foto: Thomas Kinkade Galleries
Ja, zato Ljubljana res ni Gotham City! Torej mesto, čigar ime v izgovorjavi spominja na zelo občutljivo angleško besedno zvezo »God Damn City«, ali »Goddam City«, »od boga prekleto«. Ne! V Ljubljani je mnogo huje! Zaradi policista, ki ga ni. Zaradi tožilca, ki ga ni. In zaradi preiskovalne novinarke iz najvplivnejšega dnevnika, ki je tudi ni. Zakaj ne? Ker ni Batmana? In se Wayne Manor z Alfredom skriva neznano kje? Neustrašni bojevnik, ki se zoperstavlja zlu, je seveda v tem boju nepogrešljiv, saj navdihuje, motivira in aktivira vse, tudi komisarja in tožilca in novinarko. Tudi Wayne Manor, kjer domuje tiha, mirna, trdna in zvesta podpora bojevniku in njegovim prizadevanjem, je neprecenljiv za zmago dobrega nad zlim.
Foto&Logo: Arthur Lambilotte
A kjer je zlo, mora biti nekje blizu tudi dobro. Morda je drobceno. Skrito. In nevidno. In ne pride na dan. Še ne. A prav gotovo je. Obstaja. Tudi v slovenski prestolnici in državi v resnici nekje morata biti oba, Batman in Wayne Manor. Ali ju bo prinesla na dan petkova izredna seja državnega zbora? Ta naj bi 22. novembra odločala o pred nekaj dnevi soglasno sprejetem priporočilu parlamentarnega odbora za okolje, naj se ustavijo dela pri izgradnji sporne kanalizacijske trase, ki ogroža ljubljansko pitno vodo, Ljubljančane, prestolnico in državo.
Dejansko je že samo misel na to, da naj bi se na občutljivem ljubljanskem vodovarstvenem območju med Brodom in Ježico kanalizacijski odsek C0 nahajal le nekaj deset centimetrov nad pitno vodo, nesprejemljiva za vsakega človeka z vsaj kančkom samospoštovanja in subtilnega ter zdravega odnosa do sebe! Misel na neizogibno pronicanje in izlivanje kanalizacijskih fekalij ter vseh drugih kemičnih, strupenih in hormonskih snovi iz odplak v pitno vodo, s katero se z edinstvenega vodovarstvenega območja oskrbuje vsaj 300 tisoč ljudi, pa je naravnost srhljiva! Izvedbo česa takega je mogoče pripisati le popolnoma blazni in v vseh pogledih sprevrženi (z)družbi. Poleg gnusa zaradi nesprejemljivega mešanja kanalizacije in pitne vode ter njene onesnaženosti, s tem pa krnitve ustavne pravice do čiste pitne vode skoraj 300 tisoč prebivalcem te države, so prav sporočila, ki jih vse to dogajanje nosi s seboj, tisto, kar nas mora najbolj skrbeti. Da ima kanalizacija prednost pred pitno vodo je namreč umazano dno, dejanski in simbolni odraz trenutno prevladujočih političnih in bivanjskih vrednot v slovenski prestolnici in državi! To je nazorna zgodba o lažeh, zavajanju, manipulaciji, neznačajnosti, brezskrupuloznosti, totalitarnem in obsesivnem doseganju ciljev ne glede na ceno, škodo in zlo, ki ga to povzroči.
Foto: cd comics
Je pa tudi zgodba o servilnosti tistih, ki jih državljani plačujemo in vzdržujemo zato, da bi nas pred vsem zgoraj navedenim ščitili! Tu je na prvem mestu prav gotovo ministrstvo za okolje in prostor. Slednje je v smislu varovanja okolja zadnja leta vse bolj kastrirano in impotentno. Imenovanje mladega in vitalnega ministra s sicer obetavnim priimkom Zajc in še bolj obetavnimi delovnimi izkušnjami, saj naj bi bil nekdaj menda med drugim tudi svetovalec za seksualna vprašanja, žal, zaenkrat še ni videti, da bi prineslo kaj zdravega libida v odločitve in stališča resorja, ki je prvi v državi poklican za učinkovit nadzor ter varovanje naravnih, okoljskih in prostorskih vrednot! Če libida ni, seveda tudi ni mogoče pričakovati njegove transformacije v odločne, trdne in zdravo moške odločitve! Ne vem, kaj je minister Simon Zajc nekdaj svetoval tistim, ki so imeli s tem težave, vem pa, da se v zlaganih, prisilnih in brezobzirnih okoliščinah težko kaj posreči; le v iskrenem, poštenem, naklonjenem in zaupnem okolju se lahko res polnokrvno razcveti ta energija! Bo v petek vendarle prišla na dan!?
»Petkova izredna seja državnega zbora bi morala prinesti jasno in trdno odločitev, na podlagi katere bi minister za okolje in prostor sprejel sklep o ustavitvi vsega tega! Nujen bi bil torej izredni ukrep ustavitve del in izločitev trase kanalizacije iz vodonosnika Brod/Ježica, ki eni četrtini prebivalcev Slovenije zagotavlja dnevno oskrbo s pitno vodo! Poleg tega pa je potrebno nekaj spremeniti! Ne gre za to, da je projekt kanalizacije v celoti napačen! Absolutno nesprejemljiva je le 4,5 kilometra dolga trasa med Brodom in mostom čez Savo na Ježici, ker poteka v nenadomestljivem izviru ljubljanske pitne vode!« pravi nekdanji mestni svetnik, arhitekt Mirko Brnič Jager, ki se s tem intenzivno bori že vse od februarja 2015, in poudarja: »Vlada in ministrstvo za okolje in prostor morata opraviti svojo nadzorno funkcijo, ne glede na to, kako vidita odgovornost investitorja ali izvajalca! Tu sta, da ščitita pitno vodo in državljane! Ne pa parcialni poslovni interes, naj gre za kogarkoli!«
Na devetdesetih moških in ženskah, njihovemu razumu, osveščenosti, državljanski drži, politični kulturi in omiki, poštenosti, pokončnosti, odgovornosti in naravnanosti srca je zdaj, da se postavijo zase, za nas, za mesto, državo in vrednote, ob katerih bomo lahko živeli; ter končno z enim konkretnim dejanjem odločno, dejansko in simbolno presekajo to pot navzdol. Da bo Ljubljana za začetek spet nazaj vsaj Gotham City. In da ga potem, enkrat, morda vendarle tudi preseže!
