»A ti ljudje mislijo, da smo vsi, ki jih gledamo in poslušamo čisto nori!? Da ne znamo razmišljati s svojo glavo!? Ko gledam in poslušam te novinarje in lovce in velestrokovnjake, ki v dramatičnih prispevkih nabijajo in razpihujejo gonjo proti medvedom, mi vedno pridejo na misel totalno »odpuljeni« verski blazneži, ki so popolnoma izgubili stik z vsako realnostjo! Gospa, glejte, nisem morda tako izobražena, kot so ali pa vsaj mislijo, da so, vsi ti »kompetentneži«, tudi nisem kakšna naravovarstvenica ali »fanica« ali velepoznavalka medvedov, ampak vidim pa, da ti ljudje medveda prikazujejo javnosti kot psihopatskega kriminalca, ki samo čaka na to, da bo komu kaj naredil, in mislijo, da mi, gledalci in javnost ne vidimo, da so to v resnici oni, vsi tisti, ki medvede tako brutalno pobijajo, ki to dovoljujejo in razpisujejo tiralice za njim, ga preganjajo in ščuvajo, prav ščuvajo ljudi proti medvedu! A oni res mislijo, da jim mi verjamemo?« Več…
Tag: Kočevsko
»OD TEGA LOVSKO NEETIČNEGA DEJANJA, KI JE VRGLO SLABO LUČ NA CELOTNO LOVSKO ORGANIZACIJO, SE OSEBNO OGRAJUJEM IN ME JE SRAM, TAKO KOT VSE POŠTENE SLOVENSKE LOVCE, KI OPRAVLJAMO PLEMENITO POSLANSTVO VARUHOV NARAVE IN DIVJADI!«
»Zgodba o odstrelu »medvedjih dojenčkov« dokazuje, da se mnogi člani zelene bratovščine na etiko enostavno požvižgajo. Zanje cilji opravičujejo sredstva, kar je naravnost groteskno. Ni jih bilo malo, ki so mi te dni kot enemu od udov dvajset tisoč glave množice slovenskih lovcev zastavili to vprašanje. Vsem sem odgovoril zelo na kratko: »To je bilo nesprejemljivo početje in je ne glede na birokratsko navajanje okoliščin v opravičilo upleniteljev, skrajno neetično in zavržno dejanje«. Ti »malčki« pa res niso nikomur storili nič žalega! In iz tega vidika je dejanje upravičeno vredno javne obtožbe! Čemur smo zdaj priča. Od tega lovsko neetičnega dejanja, ki je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, se osebno ograjujem in me je tako kot vse poštene slovenske lovce, ki opravljamo plemenito poslanstvo varuhov narave in divjadi, sram. Hvala Bogu, da v tem razmišljanju nisem osamljen. Med slovenskimi lovci je namreč dobršen del poštenih, častnih in srčnih ljudi.« Več…
KOČEVSKI LOVCI V VSEH POGLEDIH PODPIRAJO CIVILNO INICIATIVO »OHRANIMO KOČEVSKO«, NAJBOLJ PA PRI NASPROTOVANJU SELITVI KEMIČNE INDUSTRIJE V NARAVO!
Prebivalci na Kočevskem so se uprli manipulativnemu poskusu, ko se naj bi pod krinko »biomelamina« in »selitve iz mesta« v neokrnjeno naravo Kočevske umestila razsežna ter zdravju in življenju nevarna kemična industrija, ter ustanovili Civilno iniciativo »Ohranimo Kočevsko«, njej pa sta se pri nasprotovanju širitvi Melamina v naravo pridružili tudi Civilna iniciativa »Melamin mora ven iz mesta« in Civilna iniciativa »Za zaprtje tovarne Melamin v Kočevju«. Vse tri združene iniciative so tudi začele z zbiranjem podpisov s peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Zdaj so se prizadevanjem civilnih iniciativ in lokalnih prebivalcev na Kočevskem javno pridružili tudi kočevski lovci, ki bi bili s takim obsežnim posegom v naravo tudi neposredno prizadeti, saj bi bila Lovska družina Mala gora ob znaten del svojega lovišča. Sploh se zdi kočevskim lovcem nesprejemljivo umeščanje takšne zdravju in naravi nevarne »umazane industrije« v naravo«. Zato je Zveza lovskih družin Kočevje na javnost naslovila jedrnato in jasno pismo podpore, člani lovskih družin kočevske območne zveze pa bodo, po besedah predsednika Branka Zlobka, do konca letošnjega marca zbirali tudi podpise za peticijo »Ohranimo Kočevsko za naslednje rodove«. Več…
»TUDI MAČEK JE BIL PROTI! IN ČE BI NJEGA VPRAŠALI, RISOV NE BI NIKOLI NASELILI!« A LADO ŠVIGELJ, TEDANJI VODJA DRŽAVNEGA LOVIŠČA ROG, JE DEJAL: »ČE MI, KI SMO POSTAVLJENI, DA VARUJEMO AVTOHTONE ŽIVALI, TEGA NE SPREJMEMO, POTEM NAS NI TREBA!«
Morda bi se danes, 2. marca 2023, ko obeležujemo 50 let od prve ponovne naselitve risa na Slovensko; in jutri, 3. marca, ko je mednarodni dan prostoživečih vrst, letos, ko je po vsem svetu in tudi pri nas vse bolj videti, kako se ob vsem vojnem in drugem gorju, razni, še posebej tudi premočrtno »okoljski«, »brezogljični« in »zeleno prehodni« cilji z vse bolj brezčutnimi in srhljivo »boljševističnimi« dikcijami opravičujejo za uporabo vseh sredstev in vseh zlorab za poseganje v lokalno naravo ter življenje in zdravje ljudi v imenu globalne agende, ki obrača »ekologijo« in »ogljične« milijarde na svoj politično interesni mlin, zaradi česar so novodobne bogate »eko« elite le še bogatejše, siromašni pa vsak dan bolj revni in opeharjeni še za tisto, kar nam največkrat edino preostaja kot poslednja uteha, torej, za košček neokrnjene narave in zdravja, ki nam ga ta s tem pomaga ohranjati; danes torej, se morda vsaj za trenutek spomnimo, da je na koncu, ki neizogibno pride za vsakega, življenje zelo dragoceno. Neprecenljivo. Moje. Tvoje. Otrokovo. Risovo. In vsako. Za njim pa ostaja le tisto, kar smo dobrega dali in živeli. Zato je prav, da se v tem smislu vsaj v »bežnem jantarnem trenutku« pustimo življenju »učarati« in dotakniti z vso njegovo presunljivo resnico; prav je, da življenje v vsej pojavnosti res spoštujemo in z vso senzibilnostjo varujemo! Nenazadnje smo vsi, ne le kočevski lovci, kot se je o njih pred 50 leti izrazil Lado Švigelj, »postavljeni, da varujemo avtohtone živali«, da varujemo avtohtono naravo in življenje samo! Še več, »če tega ne sprejmemo, nas ni treba!« In nas, če se prav kmalu vsak v sebi pristno, brez vseh manipulativnih agend, ne zdrami za sožitje in za resnično sočuten pogled na vsako bitje v tem stvarstvu, na koncu res tudi ne bo! Več…