SRČEK IZ MEDVEDJE KRVI. CUKRČKI ZA »ODSTRELNE« GURUJE. KAKO »VOLK ŠTEJE JAGENJČKE« IN VE, VEČ KOT JIH BO NAŠTEL, VEČ JIH BO »SNEL«! IN, »KAKO JE MOGOČE, DA JAVNOST TEJ STROKI NE VERJAME«!?

»Da naročiš projekt, ga poveriš interesno, poslovno in strokovno kontaminiranim in delikatnim izvajalcem in podizvajalcem, ki si vsi po vrsti svojo verodostojnost »nabijajo« z dajanjem vtisa, da so pod »širmom« Biotehniške fakultete in torej avtonomno reputacijo Univerze v Ljubljani, s čimer pa slednja v bistvu nima nič, razen, da so posamezni raziskovalci tam v službi in tam delajo, projekte pa povsem komercialno in »tržno« za naročnike peljejo mimo nje, spet pa, na drugi strani, vse to počnejo z univerzitetnimi laboratoriji, materiali in bazami podatkov; da torej vse to financiraš in nameravaš na rezultatih, ki jih bo tako interesno kontaminiran projekt prinesel, izdajati odločbe, s katerimi bo, prvič, nepovratno odvzemano življenje živim bitjem; in drugič, bodo s tem komercialno služili prav isti, ki zdaj projekt štetja zavarovane zveri izvajajo, ob tem pa ne postaviš nobenih nadzornih mehanizmov in neodvisnega kontrolinga vseh faz raziskave, to je milo rečeno nezaslišani diletantizem, v resnici pa na nek način nesprejemljivo oškodovanje davkoplačevalcev, države in narave ter evidentno držanje »štange« tovarišiji, ki se brezsramno na vse mogoče načine okorišča s pobijanjem, trgovanjem in »raziskovanjem« medvedov na Slovenskem.« Več…

MARCA NAMERAVAJO NA ŠVEDSKEM V MUČNEM LOVU S PSI POLOVITI 200 RISOV! NE, KER BI JIH BILO PREVEČ ALI, KER BI KOGA OGROŽALI, AMPAK PREPROSTO, KRVOŽELJNO IN ZA TROFEJE! JE TO ZDAJ TA EKSPLICITNA PODOBA EVROPSKEGA LOVSKEGA NARAVOVARSTVA IN LOVSKE ORGANIZACIJE, KI JI PREDSEDUJE RAVNO ŠVED!? TA SE BO SREDI MARCA MUDIL TUDI NA CELJSKI RISJI KONFERENCI! ZA NAVDIH? IN DELJENJE IZKUŠENJ? ALI V SVARILO?

Je ris, po medvedu in volku, najbolj konfliktna vzhajajoča zvezda na temnečem evropskem nebu upravljanja z velikimi zvermi, kjer se vse bolj bliska od nasprotij med lovsko in nelovsko, oziroma kritično naravovarstveno javnostjo? Je ris tisti, na katerem se bodo dokončno profilirale iskrene in neiskrene naravovarstvene intencije ter do konca polarizirali dejanska in deklarativna lovska zavzetost za naravo? Pri prelepi, graciozni, tihi, plašni in v bistvu zelo nekonfliktni živali, ki ima najraje odmaknjene teritorije prostranih gozdov, kjer lahko v miru skrbi za svoje mladiče in živi svoje svobodno življenje, bo težko izrabljati klasični »zverni« arzenal z vpitjem o ogrožanju kmetovanja, življenj in varnosti za opravičevanje njenega odstrela! A ga v Evropi vendarle očitno nekdo močno želi! Več…

NA HRIBČKU SEDI, SE SLADKO SMEJI, PA JAGRČKU FIG’CE MOLI! PREMETENA LISIČKA! KAJ PA RIS!?!

Prvo obeležje mednarodnega dne risov, ki je zdaj že četrto leto posvečen tej čudoviti divji prostoživeči veliki mački, je bilo 11. junija 2018. Naslednje leto, 14. maja 2019, je bil v Slovenijo doseljen ris Goru iz Romunije. V okviru mednarodnega evropskega, 7 milijonov evrov vrednega in 7 let trajajočega projekta Life Lynx je bil izpuščen v gozdovih nad Travnikom pri Loškem Potoku. Njemu so sledili vsi drugi. Katalin, Boris, Maks, Zois, Aida, Tris, Lenka in Julija. Morda smo kakšnega spregledali. Javnost bo to hitro opazila, saj risom s prizadevnimi sodelavci projekta Life Lynx sledi na vsakem koraku. Tudi tistim s Hrvaške. Vsem. Razen dvema, ki sta se izgubila? Poginila? Ali pa sta se le srečno znebila neznosne ovratnice ter izmuznila nenehnemu nenasitnemu in etično vprašljivemu nadzoru vsakega koraka in trenutka. Prav o slednjem si bo morala tako strokovna kot laična javnost prav kmalu zastaviti nekaj iskrenih vprašanj ter se resno zamisliti nad takšnim instrumentaliziranim ravnanjem z divjimi prostoživečimi bitji ter se soočiti z mejami, ki si jih bo človek pri tem prej ko slej moral postaviti! Več…

KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?

»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…