»Vse to brezumno veliko stane! In tistih, spet davkoplačevalskih! 12 milijonov evrov, s katerimi skuša energetska hobotnica, ki si je tako ali drugače podjarmila državno politiko in uradništvo, pa nekatere najbolj glasne in razvpite nevladne organizacije in medije, podkupiti občino Ilirska Bistrica, je kaplja v morje uničenja, ki ga Polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica prinaša v naravo ter življenjsko okolje in prostor ljudi! To bi bila nepredstavljiva trajna izguba za vse lokalne prebivalce tamkajšnje občine, prav tako pa za vso državo in državljane Republike Slovenije! Z vsem, kar bi tak poseg za zmeraj potegnil za seboj, bi se nazadnje v stotinah milijonov, dolgoročno pa v milijardah, lahko ocenjevala trajna škoda za lokalno in vso slovensko naravo, okolje, prostor in družbo, če bi seveda kdo imel voljo in sposobnost, da jo obračuna! Ko je zadnje dni toliko govora, kako drag bi bil »prehod« s 100 odstotnimi obnovljivimi viri, se pravi s sončnicami in vetrnicami, je treba povedati, da so v resnici številke, zlasti, ko gre za vetrnice, še mnogo višje! V bistvu brezmejne! Saj trajno uničenje narave, degradacija življenjskega in bivalnega okolja, razvrednotenje nepremičnin, zdravja in življenja ljudi v te izračune sploh niso všteti, so pa dejansko najbolj realna, surova in neizbežna cena te energetske zablode.« Več…
Tag: DOPPS
KLIC? ALI KRIK DIVJINE? V »POTRATNEM, AGRESIVNEM, NETRAJNOSTNEM PROSTORSKEM RAZVOJU«? IN, LOVCI KOT KOMPETENTNI SOGOVORNIKI?
»Mesta se širijo skoraj le prostorsko, ne pa tudi prebivalstveno. Največji prebivalstveni pritisk se vrši v smeri proti urbaniziranemu podeželju, in sicer v obliki ločenih novih strnjenih stanovanjskih sosesk ter manjših poslovnih con. Sem se priseljuje tudi mestno prebivalstvo. S tem se oblikuje mozaična suburbanizirana pokrajina s sorazmerno nizkimi gostotami prebivalstva in gosto, obsežno mrežo prometnic, poslovnih površin ter tudi nekaj nadomestnih habitatov. Tak prostorski razvoj, ki je prostorsko intenziven, potraten in agresiven ter predvsem netrajnosten in drag za vzdrževanje, prinaša prednosti predvsem gradbenim podjetjem ter omogoča manipulacije pri lastniških spremembah zemljišč,« je v svojem predavateljskem prispevku na letošnjem slovenskem lovskem dnevu o eni bistvenih značilnosti aktualne slovenske urbanizacije poudaril prof. dr. Jernej Zupančič, geograf in predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; ter tako v bistvu razgalil tudi eno pomembnejših »jeder zla« in težav, s katerimi se na Slovenskem zadnja leta vse pogosteje soočajo vsi, ki se ukvarjajo z upravljanjem divjadi in velikih zveri ter z varovanjem in sobivanjem v konkretnih, lovnih in nelovnih okoljih. Več…
BODO PODLUBNIKI ODPRLI POT GOZDARSKIM POSEGOM V ŠE POSLEDNJE KRPICE SLOVENSKIH PRAGOZDOV?
»Vlada z uredbo s področja gozdarstva uvaja spremembe, s katerimi bo dala zeleno luč za uničenje še zadnjih koščkov prvobitne slovenske narave. Vlada je na spletni strani e-Demokracija objavila predlog sprememb Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki bodo tudi v strogih gozdnih rezervatih omogočile izvajanje gozdarskih ukrepov ob prenamnožitvi podlubnikov. Z uveljavitvijo sprememb bo v gozdnih rezervatih, ki predstavljajo zgolj 0,8 % slovenskih gozdov, omogočena sečnja dreves ter odstranjevanje in sežiganje lubja. Pred temi posegi pa niso zaščiteni niti pragozdni ostanki, zadnji koščki prvobitne krajine, ki jih je v Sloveniji preostalo zgolj 0,04 % gozdne površine. V mreži nevladnih organizacij za trajnostni razvoj Plan B za Slovenijo, ki združuje 37 organizacij, smo enotni, da je predlagana sprememba Uredbe nesprejemljiva in pozivamo pristojne k oblikovanju takšnih ukrepov varstva gozdov pred podlubniki, ki ne bodo ogrozili narave v že tako skromni mreži gozdnih rezervatov,« se dan po mednarodnem dnevu gozdov na slovensko pristojno, strokovno, kritično in najširšo javnost obrača omenjena mreža nevladnih organizacij. Več…