»Ob tem pa se sam sprašujem, ali je bil postopek za izdajo sporne odločbe sploh pravilen? Pokončni in etično osveščeni člani Lovske družine Dobrča se upravičeno niso strinjali z izvajanjem lova kjerkoli v Sloveniji na dve in večletne svinje, kot jim je bil zapovedan z nelegitimno odločbo ministrstva. Strinjati se je z Dobrčani in vsemi njihovimi podporniki, da je pobijanje divjih svinj – brejih ali vodečih mater ali njihovih celotnih legel – v času visoke brejosti, ali v najzgodnejši fazi življenja od seskov odvisnih mladičkov, nemoralno, zavržno dejanje. Moje mnenje ne temelji na sovražnosti, izhajam iz pravno utemeljenih dejstev, z zavestjo, da moramo spoštovati svetost življenja. Upravičeno s tehtnimi argumenti grajamo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 20. februarja 2023, ki sodi v poglavje o kršitvah lovske pravičnosti, torej lovske etične norme, ki je vodilo in opora lovčevi vesti za etično vedenje ter za odnose in ravnanje lovskih organizacij in vseh lovcev do narave, divjadi in do drugih živali ter naravnega okolja. Plenjenje brejih in vodečih svinj je v nasprotju z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob, ki temelji tako na Bernski konvenciji kot na sklopu pozitivne zakonodaje. Zato moramo podpreti »kulturo življenja«, ki nasprotuje »kulturi smrti«, kot je to poudarjal papež Janez Pavel II, ker se mora tudi javna uprava zavzemati za spoštovanje življenja in se nediskriminatorno boriti proti trpinčenju živali, ki so čuteča živa bitja. Kot je dejal veliki Mahatma Gandhi: »O veličini naroda in njegovi moralni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.« Več…
Tag: Bojan Avbar
»LOVCI SMO LOVCI! PRI LOVU NAS ZAVEZUJE ISTI PRINCIP TER KODEKS ETIKE IN ČASTI, PA NAJ SMO IZ LOVSKIH DRUŽIN ALI IZ LOVIŠČ S POSEBNIM NAMENOM!«
Ker smo zadnje čase, še posebej ob eklatantnem poskusu Ministrstva za kmetijstvo, da državna lovišča v enem delu premakne iz rok poklicnih lovcev v roke lovcev iz lovskih družin, vse pogosteje soočeni z vse bolj perečim vprašanjem, kako ob poklicnih lovcih, ki so v naši državi zaposleni v državnih loviščih s posebnim namenom, z eno besedo imenovati vse ostale lovce tako, da je opazna distinkcija med poklicnimi in drugimi slovenskimi lovci, smo o tem malce povprašali nekatere naše stalne bralce iz lovske, laične in kritične javnosti. Ker so nas že pred tem posamični odzivi opozorili na to, da je izraz »ljubiteljski« lovci za marsikoga vsaj rahlo delikaten, smo najprej vprašali, ali je to res tako kočljivo; in, zakaj je tako. In še: Kako z eno besedo imenovati in od poklicnih lovcev razlikovati lovce iz lovskih družin? Nepoklicni? Volonterski? Prostovoljni? Ali kaj drugega? In, katero dihotomijo uporabljati? Poklicni in nepoklicni? Ljubiteljski in neljubiteljski? Prostovoljni in neprostovoljni? Ali kaj drugega? Pri tem smo vse vprašane lovce lepo prosili, da brez »hierarhičnih« zadržkov izrazijo svoje osebno mnenje in videnje, saj nas je zanimalo prav to; in nikakor ne uradna stališča slovenske lovske organizacije, njenih delov, komisij ali lovskih družin. Več…
ŽIVALI BODO ZA NAS ČUTEČA BITJA, KO BOMO MI ČUTEČI LJUDJE. IN, NEKAJ POMISLEKOV OB NAJNOVEJŠEM ZAPOVEDANEM STRELJANJU DIVJIH PRAŠIČEV!
V človeka se je vsadil občutek, da z živalmi lahko počne, kar se mu zazdi. Z njimi ravna kot s svojo lastnino, meni, da lahko z njo počne, kar se mu zahoče. A na živali nikakor ne smemo gledati zgolj kot na predmete, ki jih človek obvladuje, izkorišča in jih trži, res in commercio. Njihova funkcija ni zgolj v predmetih njihove rabe. Čuteča bitja imajo svoje pravice do lastnega dostojanstva, ki jih varuje pred tem, da bi lahko bile predmet izkoriščanja ali trpinčenja. Nobena žival kot čuteče živo bitje ne sme biti izpostavljena nepotrebnemu trpljenju. V člankih o pravicah živali sem zasledil, da se moramo vzdržati ravnanj, ki živalim povzročajo »nerazumno nepotrebno trpljenje«. Zamislil sem se, in se vprašal, kakšno trpljenje pa je »nerazumno nepotrebno trpljenje«, če je kot na dlani, da živalim ne smemo povzročiti prav nobenega trpljenja. Več…