»Dominika Švarc Pipan se je vrnila domov. K sebi. In k svojim. Kot je videti po njenem prepričljivem petkovem zreškem nastopu, prežetem s fascinantno in nevarno mešanico živahnega intelekta, pravnega znanja, človeške topline in pristnih čustev, ravno prave mere pronicljive humornosti, obilice nenavadne izvirnosti in nadarjenosti za jasno in razumljivo prezentacijo kompliciranih in duhamornih pravnih in upravnih zadev laični javnosti, pa zagrizene pripravljenosti pomagati, se še učiti ter poglabljati v vse, česar še ne pozna; ter z vsemi, nesporno še nepozabljenimi izkušnjami »blišča in bede« slovenske politike in kapitala; prav tako pa seveda z vsaj delnim poznavanjem »scene«, ki v zakulisjih brezobzirno kroji usodo slovenske narave in družbe; no, po vsem tem se zdi, da Dominiki Švarc Pipan tega »dóma«, tega, kjer je zdaj; kamor je prišla potem, ko je bila do tal »potolčena« in »kamenjana« in »raztrgana«; ko ji lani januarja nihče, tudi mi osebno z našim spletnim portalom, nismo niti malo prizanašali; a se je dvignila in sledila lučki in želji svojega, zdaj že pokojnega očeta, gradbenega inženirja, ki je pred slovesom prosil, da ona in mama, prav tako gradbena inženirka, ter ostali domači, nadaljujejo boj za Ojstrico, za naravo, za ljudi; po vsem tem, torej, se pravzaprav ne le zdi, ampak se kar otipljivo vidi in čuti, da Dominiki Švarc Pipan pa tega zdaj zlepa nihče ne bo vzel! Zdaj je tu! Tu se je našla. Tu in to so zdaj spet njena trdna tla pod nogami! Ti kraji, ta narava, vsi ti prizadeti in iskreni ljudje, ki so na tem, da jim bo ob vsem njihovem težkem, preprostem in skromnem življenju odvzeto in razvrednoteno ter trajno uničeno še to edino, kar imajo, vse to je zdaj njeno čvrsto in čisto kopno po brodolomu v razburkanih in umazanih vodah slovenske politike, v tem morju laži, manipulacij, zahrbtnosti, zlorab javnega denarja, invazivne korupcije in prikritega in odkritega interesnega politkriminala. Kdorkoli je v petek zvečer pozorno poslušal Dominiko Švarc Pipan, ob čemer moramo vsekakor jasno povedati, da smo mi vsi z našega spletnega portala kot njeni dosedanji veliki kritiki izjemno skeptično in z veliko nenaklonjenosti pričakovali njen nastop, zaradi česar smo še posebej ostro prežali na vsako njeno besedo, vendar pa je dejstvo, da je vsak, ki jo je v petek res slišal, lahko videl in začutil predvsem to, da je Dominika Švarc Pipan tako v pravnem in strokovnem kot v humanem smislu spet »na svoji zemlji« prav tu, med temi ljudmi, ki so jo v svoji pristni povezanosti z naravo in vrednotami, ki jih tu živijo, pa z modrostjo srca, ki jo to nosi s seboj, sprejeli takšno in z vsem, kar je, zaradi česar njeni zavezanosti tej »zemlji« in tem ljudem najverjetneje zlepa nihče več ne bo mogel priti do živega. Preveč dobro zdaj ve, kako neprecenljivo dragoceno je vse to!« Več…
Tag: Ana Ašič
LAČNE ČEBELE NA POKOŠENIH MAJSKIH TRAVNIKIH? IN, ALI LJUBLJANA RESNO MISLI S »POKOSILI BOMO, KO SE BODO ČEBELE NAJEDLE«!?!
Bolj ko se približujemo 20. maju, svetovnemu dnevu čebel, ki ga je leta 2017 razglasila Organizacija združenih narodov prav na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, več je v javnem prostoru in diskurzu pisanja, govorjenja in slavospevja čebelam in čebelarstvu. Maj je mesec čebel, lahko beremo; vse upravičeno dobre besede in slavljenje teh pridnih prebivalk naše narave, okolja in prostora, pa prav v tem čudovitem mesecu, kljub vsem naporom in osveščanju, marsikje še zmeraj preglaša ropot kosilnic in traktorjev, ki balirajo po prezgodaj pokošenih travnikih ne le krmo za živino, ampak s tem predvsem odnašajo neprecenljivo dragoceno hrano za čebele, prav tako pa siromašijo biodiverziteto samo, saj ne le prezgodaj pokošene nerazcvetele cvetlice, ampak tudi nedozorele trave na ta način ne morejo več trajno bogatiti travniške raznolikosti, ki je ključna za opraševalce, posledično pa tudi za široko paleto ekosistemskih ravnovesij. Med temi, ki že od leta 2020 s projektom »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle« opozarjajo na pomen pozne košnje na urbanih travnikih je tudi Mestna občina Ljubljana, ki je, kot lahko beremo v letošnji majski številki revije Ljubljana, »v letih 2017, 2019 in 2022 prejela naziv čebelam najbolj prijazna občina«, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenje. A se zdi, kot v teh dneh opozarja in sprašuje Staša Bizjak, civilno družbeno aktivna meščanka in državljanka ter prebivalka Stare Ljubljane, da letos v prizadevanjih za dobrobit teh brenčečih »majhnih meščank« Ljubljana v resnici izgublja voljo in zagon ter se odmika od uresničevanje teh visokoletečih besed. Več…
CINIČNO »ČEŠČENJE« DNEVA ZEMLJE SREDI »NOVEGA REDA«, SIROMAŠTVA, PODREJENOSTI IN BREZIZHODNOSTI GLOBALNIH MNOŽIC, KI SMO LE ŠE »KANONFUTER« V GRABEŽLJIVEM STAMPEDU PO »REDKIH ZEMLJAH« IN PO MILIJARDAH »ZELENEGA PREHODA« TER PO NENASITNO IN DO ZOB OBOROŽENI »UMETNO INTELIGENTNI PRIHODNOSTI«, KI S SEBI LASTNIM UNIČEVANJEM IN UBIJANJEM BARVAJO PLANET ZEMLJO VSE BOLJ ČRNO IN KRVAVO!
Danes je spet 22. april. Svetovni Dan Zemlje. Zadnje desetletje lahko ob tem »prazniku planeta« iz leta v leto opazimo in zapišemo vse več hudega. Zlorabe fenomenalno cinične agende, s katero so, potem ko so jo poimenovali »zeleni prehod«, uspešno ubili dve muhi na mah: perfidno so zmanipulirali, aktivirali in mobilizirali javno in »politično« mnenje z navidezno skrbjo za »zeleno«, s sejanjem strahu in paničnim alarmizmom na eni strani; na drugi strani pa s tem pretiravanjem očrnili, osramotili, kompromitirali in osovražili vsa resnična, trezna, razsodna in uravnotežena prizadevanja za varovanje in ohranjanje narave, okolja in življenjskega prostora ljudi, vse flore, favne in vsega živega in neživega sveta ter harmonične simbioze, ki edina zares omogoča življenje na planetu Zemlja; te zlorabe, torej, so se namnožile do norih razsežnosti ter se s pomočjo interesno kapitalsko politično medijskih kampanj, temelječih na svojevrstnem »ekosocialnem« inženiringu in na tehnikah nevrolingvističnega programiranja množic, z maligno zahrbtnostjo razširile v vse »prostore« in dimenzije življenja, družbenega, političnega, finančnega, kulturnega in interesnega odločanja, ki, z usihanjem moči demokratičnih in pravnih varovalk ter z brezzobimi antikorupcijskimi institucijami iz dneva v dan s svojo hobotnično povezanostjo in posledično totalitarnim interesno politično medijskim miljejem, vse bolj stiskajo nemočne in brezpravne državljane in državljanke, nam jemljejo najbolj osnovne človeške in ustavne pravice do čiste pitne vode, čistega zraka in zdravega in mirnega bivalnega okolja ter netijo nove in nove krvave konfrontacije in spopade; in to prav povsod: od najbolj eminentnih prestolnic in urbanih središč do najbolj odmaknjenih lokalnih skupnosti in krajev sveta ter poslednjih oaz neokrnjene narave! Več…
SLOVENSKO NOVINARSTVO V VRTINCU ULTRA IN EKSTRA PRETIRAVANJ, NOROSTI, GRENKOBE IN BOLEČINE, KOLABORANTSTVA, ARANŽERSTVA, HLAPČEVSTVA IN POGOLTNOSTI TER »SINDROMA ČIVAVE«, PA TUDI NEZAMENLJIVE IN NEPREMAGLJIVE ZGODBE, NEPOKORLJIVE ŽELJE PO IZREČENOSTI TER V SLUTNJI CENZURE IN UTIŠANJA, KI SE V PREDLOGU NOVEGA ZAKONA O MEDIJIH PRIKRITO, A ZATO NIČ MANJ ZLOVEŠČE OBETA VELIKO PRED ČLENI O SOVRAŽNEM GOVORU!
»Raznolike medijske krajine ne bo ustvarilo metanje milijonov trem gospodarskim družbam oziroma trem slovenskim medijskim multimilijonarjem ter desetinam njihovih medijev in trem njihovim časnikom, pa četudi bi vsak imel tisoč zaposlenih novinarjev, saj, kot upravičeno poudarjajo različni kredibilni in kompetentni razpravljavci, gre tu še zmeraj le za tri glasove v medijski krajini, ki pa konkretni, roko na srce, niti zelo različni niso! Raznolike medijske krajine tudi ne bo ustvarilo oziroma jo bo zelo težko zagotovilo pet hibridov, napol novinarskih napol agendnih, nekakšnih »politkomisarskih« digitalnih glasil, ki se zapikujejo v druge kolege in si lastijo edino zveličavno pravico do tega, kar je res in kaj ni, skladno z ultra agendo, ki jo zagovarjajo in katere del so; in si potem v tem duhu jemljejo tudi izključno pravico do opolnomočenja in »opismenjevanja« slovenske javnosti z eno edino resnico, kar je, ne le nezdružljivo s kredibilnostjo novinarske profesije in etike, ampak je za moj okus, res, s sicer vsem dolžnim spoštovanjem do prizadevnih kolegic, ki jih morda vodi dober namen, pa vendar za današnji čas in leto 2025 tudi kar malce preveč pokroviteljsko, podcenjujoče, na robu žaljivosti do ljudi in slovenske javnosti, ki je vsekakor pismena in razgledana ter nemalokrat tudi bolj izobražena od teh, ki bi v »pravem« duhu Fanči iz Dergančeve Butnskale zdaj tej javnosti prale in frotirale možgane! Poleg tega pa, tisto, kar javnost edino zares vedno znova relevantno opolnomoči in, če že kdo hoče ta izraz, »opismeni«, je itak le resnična, verodostojna informacija v dobri, kompleksni, poglobljeni, jasno strukturirani in jezikovno dovršeni zgodbi! In, čim več takšnih raznolikih zgodb! Seveda pa je, kot že rečeno, raznolikost slovenske medijske krajine delikatna že dolgo. Ob hudi eroziji novinarske suverenosti na eni, je bilo na drugi strani že zdavnaj vzpostavljeno zasajanje in bohotenje medijskih »invazivnih« vrst. Ruvanje in iztrebljanje redkih in samoniklih cvetlic pa tudi!« Več…
EDINSTVENA MITSKA POKRAJINA POD SNEŽNIKOM! TU SO VETRNE ELEKTRARNE NEDOPUSTNE! ŠE VEČ, NJIHOVA UMESTITEV V TA, NARAVNO IN KULTURNO BOGAT PROSTOR BI BIL ČISTI VANDALIZEM!
»Ali znamo ceniti prostor, v katerem živimo?« se sprašuje dr. Ladislav Placer, geolog, raziskovalec rudišč, Dinarskega gorstva in Alp, ter ob tem tehtno in argumentirano opozarja slovensko strokovno, politično, odločevalsko, zainteresirano, kritično in laično javnost na, za slovensko identiteto in državnost, izjemen pomen prostora nad Ilirsko Bistrico, kjer se na enem največjih ohranjenih fosilnih plazov na svetu nahaja mitska pokrajina predslovanske in slovanske religijske dediščine in verjetnega zgodnjesrednjeveškega slovanskega upravno-religijskega središča! Točno tam, kjer zdaj slovenska politika in interesi spet skušajo kratkovidno in arogantno vsiliti uničujočo umestitev vetrnih elektrarn v neprecenljivo dragoceno naravno in kulturno okolje! »Mitske pokrajine slovanskega religijskega izvora so raztresene po vsem sedanjem in zgodnjesrednjeveškem slovanskem svetu, ki ni več poseljen s Slovani, vendar nikjer ni tako blizu skupaj treh Devinov, ki po dosedanjem vedenju predstavljajo mesta darovanja. Ti dajejo tej mitski pokrajini izjemen pomen. Smo na prostoru slovanske religijske dediščine, v bližini katere se nahajajo kraji Knežak, Šembije, Koseze, Dolnji in Gornji Zemon, ki kažejo na morebitni sočasni obstoj slovanske posvetne oblasti. Končno oceno o pomenu tega prostora bodo dale nadaljnje arheološke in zgodovinske raziskave, toda to, kar poznamo danes, kaže na povezanost med naravno dediščino ter predslovansko in slovansko religijsko dediščino, ki ima v slovanskem primeru znake verjetnega zgodnjesrednjeveškega upravno-religijskega središča,« poudarja dr. Ladislav Placer ter nam v pričujočem tekstu, ki bi ga res moral prebrati vsak Slovenec in državljan Republike Slovenije, z besedo in sliko nazorno predstavi edinstvenost te naravne in kulturne vrednote ter mitične pokrajine pod Snežnikom. Več…
»BIOLOŠKI FILTER, KI JE NASTAJAL STOLETJA, UTEGNE BITI UNIČEN, S TEM PA BO PRIŠLO TUDI DO UNIČENJA PITNE VODE IZ VODONOSNIKA ZA LJUBLJANO! BIOLOŠKEGA FILTRA NE OMENJA NOBENA PRESOJA VPLIVOV NA OKOLJE!«
»Dosedanji zapleti v sporno izpeljanih in vsebinsko pomanjkljivih, nepravilnih in neučinkovitih upravnih postopkih kažejo na neustrezno in neučinkovito delovanje in odločanje o projektu s strani do sedaj vključenih izvršilnih oblasti. Ne-ukrepanje vodi v nedvomno uničenje vodonosnika in s tem uničenja sistema oskrbe s pitno vodo za območje Mestne občine Ljubljana in okolice. Svetu za nacionalno varnost predlagamo, da službam naloži izdelavo analize dosedanjega dogajanja, ki bo ugotovila, v katerih korakih nastajanja projekta kanalizacije je prišlo do odpovedi delovanja pravne države. Vlada naj na podlagi analize določi izvedbo ukrepov izvršilne oblasti, ki bodo v bodoče preprečili ali vsaj zmanjšali možnost nastanka podobnih, za kritično infrastrukturo nevarnih in usodnih projektov. Podpisani eksperti smo pripravljeni Svetu natančno pojasniti katerokoli napisano stališče. Do sedaj namreč nismo uspeli pridobiti nobenih strokovnih mnenj, ki bi nasprotovala našim ekspertnim ugotovitvam oziroma, ki bi dokazovala, da se motimo,« opozarja Vlado RS, Svet za nacionalno varnost in prebivalce Ljubljane pobudnik odprtega pisma Uroš Rojko, redni član SAZU, skladatelj in upokojeni profesor s skupino ekspertov: s prof. dr. Metodo Dodič Fikfak, prof. dr. Jožetom Duhovnikom, univ. dipl. inž. Francem Maleinerjem, mag. Tomažem Ogrinom, univ. dipl. inž. Petrom Černigojem, arhitektom Andrejem Čuferjem in elektroinženirjem Markom Kiauto. Več…
»NESPREJEMLJIV VPLIV NAČRTOVANIH VETRNIH ELEKTRARN NAD ILIRSKO BISTRICO NA NARAVO IN REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME, NA UNESCOVO SVETOVNO DEDIŠČINO, NA OBMOČJE »ČLOVEK IN BIOSFERA«, NA RAMSARSKO LOKALITETO, NA NATURO 2000 IN NA EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE SNEŽNIK – PIVKA!«
»Območij z vsemi tremi mednarodnimi designacijami je v svetu izredno malo, zgolj 25, kar predstavlja dodaten razlog za skrb in ohranjanje. Seveda designacije niso same sebi namen, ampak je njihovo spoštovanje civilizacijska dobrina in obveznost. Podpisane mednarodne konvencije s strani Republike Slovenije, ki ščitijo ali, če hočete, dajejo svoj pečat – logotip, obveze in omejitve – omenjenim designacijam, so obveza države oziroma vseh državljanov, da z njimi ravnamo preudarno, trajnostno in vzdržno, tako da bodo na voljo tudi za prihodnje rodove. Torej gre za mednarodno podpisano zavezo, sporazum in prevzem odgovornosti, za zaščito in ohranjanje mednarodno pomembnega prostora, narave, posebnosti in dejavnosti, ki so z naravo povezane. Zato je z vidika degradacije krajine in narave toliko bolj sporen takšen poseg z vetrnimi elektrarnami na vplivno območje parka, ki je po UNESCO-vih merilih svetovna naravna dediščina, pomembna za celotno svetovno javnost!« Več…
»PRIMER ODLOČBE ZA ODLOV NUTRIJ JASNO KAŽE, KAKO NEKATERI UPRAVNI ORGANI DELUJEJO Z »LEVO ROKO«, KO GRE ZA ŽIVALI.«
»Odlov nutrij je »razburkal« javnost v Sloveniji, nekateri so odlov nutrij podpirali, velik del javnosti pa je bil proti in mnogi so podpisali tudi peticijo proti odlovu. V Koaliciji proti lovu, ribolovu, mesu in mleku se z odlovom nismo strinjali, kar velja tudi za več drugih organizacij za zaščito živali, in zato smo na upravno inšpekcijo poslali predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora glede postopka izdaje dovoljenja za odstrel nutrij. Inšpekcija je izvedla nadzor in ugotovila številne kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju, ki jih je storilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v postopku izdaje odločbe o odlovu nutrij,« se te dni, ko njihov predlog za inšpekcijski nadzor dobiva končni epilog, na slovenske medije in javnost obračajo iz Koalicije proti lovu, ribolovu, mesu in mleku, ki jo zastopa Vlado Began; pri čemer opozarjajo, da »primer odlova nutrij jasno kaže, kako nekateri upravni organi delujejo z »levo roko«, ko gre za živali« ter poudarjajo, da »ta tematika ni pomembna samo z vidika zaščite živali, temveč tudi širše, še posebej z vidika delovanja nekaterih državnih organov«; obenem opozarjajo na kršitve upravnih predpisov tudi pri izdaji dovoljenja za odstrel »do štirih volkov« Ministrstva za naravne vire in prostor leta 2023. Sporočilo zgoraj omenjene Koalicije in Vlada Begana v nadaljevanju objavljamo z izvirnim besedilom. Več…
»NAMESTO PRAVOČASNEGA IN HITREGA ŽIVLJENJSKEGA REŠEVANJA PROBLEMOV LJUDI, IMAMO RAZMIŠLJANJA, KI VODIJO NA DEGENERATIVNO POT IZGOVOROV. PRAVZAPRAV JE NESPOSOBNOST ZAZNAVANJA PRIORITET TE VLADNE IN KOALICIJSKE GARNITURE SKORAJ NEVERJETNA! TUDI REZULTATI SO TEMU PRIMERNI: MISLIM, NEVERJETNI!«
»Pravzaprav bi se moral sprožiti alarm na vladi, ki sicer nima alarmov v vseh dijaških domovih. Pa smo ob vsem dogajanju lahko samo presenečeni. Po pritisku novinarjev, ki je pač trajal kakšen teden, se verjetno ne bo kaj dosti spremenilo. Če že malce »pred upokojenski« – se iskreno oproščam ugotovitvi, minister za izobraževanje vidi rešitve le v zakonodaji, potem je nevarna ponovitvena situacija v zvezi s požarom zelo verjetna. Dokler se kaj še bolj tragičnega ne zgodi, kot so, na primer, poplave, požari v naravi in v stavbah, pa kakšna genocidna vojna in še kaj, kar jih naknadno vse »izredno preseneti«, verjetno ni pričakovati bistvenih sprememb,« opozarja v svojem odzivu Miloš Šonc, upokojeni častnik Slovenske vojske in veteran vojne za Slovenijo, danes pa družbeno, okoljsko in naravovarstveno aktiven ter za skupno dobro prizadeven državljan ter dolgoletni bralec našega spletnega portala, ki mu nikakor ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski naravi in družbi. Več…
SLOVENSKI INŽENIRJI Z DR. ALEŠEM JUGOM NA ČELU SO ŽE NA INŽENIRSKEM DNEVU PRED DVEMI LETI OPOZARJALI NA POMEN TEHNIČNIH REŠITEV ZA VARSTVO LJUDI, OKOLJA IN PREMOŽENJA PRED POŽAROM TER POSVARILI JAVNOST IN PRISTOJNE NA DEJSTVO, DA VEČ KOT 75 ODSTOTKOV OBJEKTOV V SLOVENIJI NIMA JAVLJALNIKOV POŽAROV!
»Žal se, zlasti z današnje aktualne perspektive zdi, da na Slovenskem politiko in pristojne odločevalce na vseh ravneh vse bolj zanima predvsem »požarna varnost« lastnih koristi in položajev ter gašenje raznoraznih tako ali drugače zanetenih »virtualnih« in političnih požarov, resnično življenje in realna požarna varnost najbolj ranljivih v družbi pa je za slovensko politično in interesno nomenklaturo nekje med narcisoidno zasvojenostjo z družbenimi omrežji, med lahkomiselnim odmahovanjem z roko, metanjem te »nadležne« nebodigatrebne teme, s katero »težijo dolgočasni inženirji«, čez rame, v stalnem prelaganju na »jutri« ter v zapravljanju prepotrebnega denarja za splošen dvig požarne varnosti v državi raje za razvajeno igračkanje oblastem vdane »dece tapravih«. Ostali otroci in državljani pa, kaj hočemo, dogaja se povsod po svetu, »nadstreški se rušijo, požari vznikajo, mladino požirajo plameni«, da le »navdihujoči voditelji« ostajajo tam, kjer so; in skrbijo za to, da se ne bi kaj spremenilo v dobro vseh državljanov in skupne dobrobiti! Karma!? Do kdaj še, spoštovani državljani in državljanke!? Koliko neznosnih dijaških krikov sredi nočne tišine bo še moralo razparati mir in prividno idilo Poljan in »najlepšega mesta na svetu«, koliko vsega tega bosta še zdržali ta naša z leve in z desne žrtvovana prestolnica; ta naša neresna, nezrela, povsem indolentna, z leve in z desne skorumpirana dežela, »žepna« državica, kjer nas je vseh skupaj manj kot pol katerega koli resnega mesta na svetu, in kjer bi prav zato moralo biti čisto vsako življenje, vsako zdravje, vsak konček narave, okolja in prostora ter dobrobit prav vsakega državljana neprecenljiva vrednota za vsakega resnega in odgovornega odločevalca! Stihija politične, interesne, birokratske in kapitalske vladne in nevladne neodgovornosti, podpihnjene z nenasitnostjo in pohlepom, z neresnostjo, podcenjevanjem, tudi s čistim diletantizmom in neznanjem, da o kriminalnih ozadjih niti ne govorimo, je ta, zaradi česar zadnja leta na Slovenskem vse pogosteje ogenj zogleni in upepeli trud desetletij in mnogih, ki so si nesebično prizadevali za svoj in skupni lepši danes in jutri. Se bo zdaj, ko so se plameni dotaknili tega, kar je v vsaki odgovorni in zreli družbi najbolj dragoceno, se pravi otroci in mladina, na katerih, pa naj ciniki še tako skušajo to dejstvo razkrojiti, od nekdaj svet stoji in zmeraj bo; se bo torej zdaj vendarle kdo prebudil, streznil iz omame takšnih in drugačnih »substanc«, se ustavil v svoji nenasitnosti na eni in brezbrižnosti na drugi strani in končno slišal slovenske inženirje!?« Več…