Že dolgih osem let, negotovih, stresnih in mučnih, se prebivalci območij pod Košenjakom v dravograjski občini borijo za neokrnjeno naravo in domačije, kjer živijo trdo in odpovedi polno življenje, pri čemer jim je v veliko in pogosto tudi edino uteho dejstvo, da imajo, kljub vsej neizprosni teži, ki jo nosi s seboj življenje na teh gorskih kmetijah, okoli sebe vsaj zdravo okolje, čisto pitno vodo in prelepo naravo, s čimer so vsaj malo poplačani za marsikaj, kar jim je sicer povsem nedosegljivo. Zdaj trepetajo, da bodo izgubili še to v brezskrupuloznem stampedu popolnoma brezčutnega ideološko kapitalskega »zelenega prehoda«, ki postaja novi rušilni totalitarizem sedanjega časa, v katerem pogoltnim akterjem ni niti malo mar za resnično življenje resničnih ljudi v resničnem lokalnem okolju in še manj za resnične naravne in kulturne lokalne vrednote, pri čemer najbolj perverzno zlorabljajo zeleno paradigmo za brezvestno okoriščanje z javnimi subvencijami in za izkoriščanje davkoplačevalcev, ki na ta način trikrat preplačajo električno energijo, pa še življenjski prostor in življenje samo imajo trajno in za zmeraj opustošeno; skratka, zdaj prebivalci teh skromnih območij, ki so s svojimi močmi komaj prenovili kmetije, jim vdihnili novo življenje, nove vsebine in podobo v sožitju z naravo, javno pozivajo predsednika slovenske vlade in vse pristojne odločevalce, naj jih slišijo, jim pomagajo in ustavijo nesprejemljivo umeščanje vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo Košenjaka. Več…