Ko so lani na sončno soboto, 26. novembra 2022, štanjelski lovci v svojem lepem lovišču in v lovski koči v Tupelčah, da o magičnem Štanjelu in večeru v štanjelskem kulturnem domu niti ne govorimo, zelo gostoljubno gostili lovke in ostale vabljene lovske in nelovske goste mednarodnega damskega lova, ki so ga z njihovo galantno lovsko pomočjo in velikodušno podporo organizirale lovke iz Društva slovenskih lovk, verjetno nihče od vseh, ki smo bili takrat tam, niti slutil ni in si niti v sanjah nismo predstavljali, da se bo natanko na isti datum, 26. novembra leto dni kasneje, prav v lovišču Lovske družine Štanjel, pri Kodretih, razpletla zgodba, ki bo prav gotovo še dolga desetletja in več burila domišljijo Štanjelcev ter tamkajšnjih sedanjih in bodočih lovcev vseh starosti. Več…
Author: Ana Ašič
»LOVEC NIKOLI NE SME POSTATI BREZSRČNI UŽIVAČ V UBIJANJU!« PA O »ODGOVORNOSTI DO ŽIVALSKEGA SVETA«. IN ŠE NEKAJ SRČNIH »HUBERTOVIH MISLI« ZA PREDAH IN V RAZMISLEK TUDI OB »RAZSELJENIH« KRAVAH, »NAPADALNIH« MEDVEDIH IN OB VSEM AKTUALNEM SLOVENSKEM LOVSKEM IN NELOVSKEM »GROMOVNIŠTVU«!
»Vsak izmed nas, mi vsi, na poseben način pa seveda, vi, lovci, smo poklicani k odgovornosti do narave, ki nam je zaupana. V skrbi za ravnovesje v naravi vidim mesto človeka,« je poudaril Danijel Lasbaher, »seveda pa mora biti pri tem človek sam najprej uravnovešen. Kaj človeka drži v ravnovesju? Povezanost z Bogom in z naravo,« odgovarja v letošnji »Hubertovi pridigi« mariborski stolni župnik. »Z Bogom, ki nam je zaupal skrbništvo; in z naravo, katere skrbniki smo«. Mariborski kanonik je tu na lovce še posebej spodbudno naslovil misel o tem »kako pomembno je, da imate vedno pred očmi vaš osnovni namen, vaše poslanstvo, to je odgovornost do živalskega sveta«; ter jih spomnil na svetega Huberta in na to, da »lovec nikoli ne sme postati brezsrčni uživač v ubijanju«. Več…
KO RABI KLEMEN JERINA 50 TISOČ LET ZA NEKAJ, KAR SO ZNANSTVENIKI PO SVETU UGOTOVILI ŽE PO DESETIH IN 22 LETIH! IN DRUGE »ZGODBE«, KI JIM JE NASEDLO IN SE JIM JE PREDALO SODIŠČE!
»Zanimivo je, da so francoski raziskovalci v 22 letih ugotovili, da več kot je lova na divje svinje, večja je rodnost v tej vrsti. Glede jelenov pa je bilo to ugotovljeno v slabih 10 letih. V zvezi s tem je zanimiva tudi izjava raziskovalca iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dr. Mihe Krofla, ki je pred nekaj leti dejal, da v Bolgariji na leto odstrelijo 20 tisoč šakalov brez kakšnih opaznih učinkov; raziskave iz Afrike pa so pokazale, da šakali v odziv na odstrel povečajo razmnoževanje. In še zoolog, prof. dr. Josef H. Reichholf, ki je predaval na Univerzi Ludwig Maximilian v Nemčiji. Dejal je, da lov ne regulira, ustvarja pa nadštevilne in zatirane populacije. Očitno za slovenskega medveda po mnenju nekaterih iz Slovenije veljajo drugačni naravni zakoni kot za druge prostoživeče živali. Kakšna je torej verodostojnost izjave dr. Klemna Jerine o 50 tisoč letih? In posledično zaključka sodišča?« Več…
KAKO JE »SRČEK IZ MEDVEDJE KRVI« NARAVNOST V SRCE ZADEL NEKATERE SLOVENSKE NAJBOLJ STRELJAŠKE »HAUPTJAGRE« IN ONE, KI BI TO RADI POSTALI! BREZČUTNO OMALOVAŽEVANJE POBIJANJA NEBOGLJENIH MEDVEDKOV. »ANČKA SE JE RAZVNELA«. IN ŠE: »ENOJAJČNA DVOJČKA«. »ŠTIRIPERESNA DETELJICA«. IN, »JEDRSKI REAKTOR«.
»A ti ljudje mislijo, da smo vsi, ki jih gledamo in poslušamo čisto nori!? Da ne znamo razmišljati s svojo glavo!? Ko gledam in poslušam te novinarje in lovce in velestrokovnjake, ki v dramatičnih prispevkih nabijajo in razpihujejo gonjo proti medvedom, mi vedno pridejo na misel totalno »odpuljeni« verski blazneži, ki so popolnoma izgubili stik z vsako realnostjo! Gospa, glejte, nisem morda tako izobražena, kot so ali pa vsaj mislijo, da so, vsi ti »kompetentneži«, tudi nisem kakšna naravovarstvenica ali »fanica« ali velepoznavalka medvedov, ampak vidim pa, da ti ljudje medveda prikazujejo javnosti kot psihopatskega kriminalca, ki samo čaka na to, da bo komu kaj naredil, in mislijo, da mi, gledalci in javnost ne vidimo, da so to v resnici oni, vsi tisti, ki medvede tako brutalno pobijajo, ki to dovoljujejo in razpisujejo tiralice za njim, ga preganjajo in ščuvajo, prav ščuvajo ljudi proti medvedu! A oni res mislijo, da jim mi verjamemo?« Več…
TUDI MARIBORSKI LOVCI ODLOČNI: »VETRNIH ELEKTRARN NAJ SE NE UMEŠČA V POHORSKI PROSTOR!«
»Upravni odbor Lovske zveze Maribor je na zadnji seji 11. oktobra letos kritično pretresel stališča v zvezi z umeščanjem gradnje vetrnih elektrarn na Pohorju. Že na samem začetku razprave so člani poudarili, da so na voljo celovite strokovne študije o negativnih vplivih vetrnih elektrarn na divjad in na prostoživeče divje živali nasploh. Izgradnja takšnih energetskih objektov bi le še poslabšala življenjsko okolje divjih živali, zato so soglasno ocenili, da ti objekti ne sodijo na Pohorje,« nas je že pred dnevi s stališčem lovcev z mariborske območne zveze seznanil dr. Marjan Toš, predsednik Nadzornega odbora Lovske zveze Maribor. Stališče v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti. Več…
»ALI NISO POMORI MEDVEDOV GROZLJIVO NASILJE!? IN, KAKO LAHKO Z UNIČEVANJEM DELOV NARAVE VARUJEŠ NARAVO!? OZIROMA, KAKO LAHKO VARUJEŠ CELOTO, ČE UNIČUJEŠ NJENE DELE!?«
»Ali niso pomori medvedov, seveda pa tudi drugih živali, grozljivo nasilje? Ali je lahko takšno nasilje del kulturne in civilizirane Slovenije, kar ta želi biti? Ali je nasilje nad živalmi, ki ga je Slovenija polna, v skladu s slovensko ustavo, ki kot protiustavno šteje vsako spodbujanje k nasilju ali vojni!? Če je spodbujanje k nasilju protiustavno, kaj lahko potem rečemo za samo nasilje, ki je še mnogo več kot samo spodbujanje k nasilju? Če so pomori medvedov nasilje, ali ni potem tudi izdajanje dovoljenj za odstrel medvedov s strani Ministrstva za naravne vire in prostor spodbujanje nasilja?« Več…
»OD TEGA LOVSKO NEETIČNEGA DEJANJA, KI JE VRGLO SLABO LUČ NA CELOTNO LOVSKO ORGANIZACIJO, SE OSEBNO OGRAJUJEM IN ME JE SRAM, TAKO KOT VSE POŠTENE SLOVENSKE LOVCE, KI OPRAVLJAMO PLEMENITO POSLANSTVO VARUHOV NARAVE IN DIVJADI!«
»Zgodba o odstrelu »medvedjih dojenčkov« dokazuje, da se mnogi člani zelene bratovščine na etiko enostavno požvižgajo. Zanje cilji opravičujejo sredstva, kar je naravnost groteskno. Ni jih bilo malo, ki so mi te dni kot enemu od udov dvajset tisoč glave množice slovenskih lovcev zastavili to vprašanje. Vsem sem odgovoril zelo na kratko: »To je bilo nesprejemljivo početje in je ne glede na birokratsko navajanje okoliščin v opravičilo upleniteljev, skrajno neetično in zavržno dejanje«. Ti »malčki« pa res niso nikomur storili nič žalega! In iz tega vidika je dejanje upravičeno vredno javne obtožbe! Čemur smo zdaj priča. Od tega lovsko neetičnega dejanja, ki je vrglo slabo luč na celotno lovsko organizacijo, se osebno ograjujem in me je tako kot vse poštene slovenske lovce, ki opravljamo plemenito poslanstvo varuhov narave in divjadi, sram. Hvala Bogu, da v tem razmišljanju nisem osamljen. Med slovenskimi lovci je namreč dobršen del poštenih, častnih in srčnih ljudi.« Več…
KAKO JE ŠTIRI IN POL KILOGRAMSKI MEDVEDJI DOJENČEK NA KOČEVSKEM »NAPADAL DOMAČE ŽIVALI IN LJUDI« IN »SKRIVAJ« MOČNO DVIGNIL NA NOGE LOVSKO IN NELOVSKO JAVNOST! PA NJEGOV, PRAV TAKO UMORJENI, PET KILOGRAMSKI MEDVEDJI »SOBRAT« S KOZLEKA TUDI!
Mucke ubijajo, mar ne, bi nenazadnje lahko naslovili to dogajanje, ki je sicer morda v luči grozodejstev, ki smo jim ta trenutek priča na Bližnjem vzhodu, za koga morda celo »efemerno«, a je v resnici daleč od tega; in obenem mnogo bližje, celo nevarno blizu klavnici, ki jo tam gledamo. Ko ljudje izgubijo dostojanstvo, se začne genocid, smo lahko te dni v Delu prebrali razmišljanja bolgarskega režiserja Stefana Komandareva. To v enaki meri velja za tiste na Bližnjem vzhodu, na Krimu ali v slovenskih gozdovih. Kaj lahko drugega ob zverinskosti pobijanja najbolj nebogljenih človeških in medvedjih mladičev rečeš drugega!? Res, moraš biti, ne le brez vsake človečnosti in brez srca, ampak tudi popolnoma brez vsakega dostojanstva, da brez zadržka dvigneš roko nad tako nebogljeno bitje in preliješ njegovo kri, utrneš življenje, ki se je komaj porodilo, uničiš, razstreliš, pohodiš upanje, ki ga je njegova živost prinesla na svet. Več…
SRČEK IZ MEDVEDJE KRVI. CUKRČKI ZA »ODSTRELNE« GURUJE. KAKO »VOLK ŠTEJE JAGENJČKE« IN VE, VEČ KOT JIH BO NAŠTEL, VEČ JIH BO »SNEL«! IN, »KAKO JE MOGOČE, DA JAVNOST TEJ STROKI NE VERJAME«!?
»Da naročiš projekt, ga poveriš interesno, poslovno in strokovno kontaminiranim in delikatnim izvajalcem in podizvajalcem, ki si vsi po vrsti svojo verodostojnost »nabijajo« z dajanjem vtisa, da so pod »širmom« Biotehniške fakultete in torej avtonomno reputacijo Univerze v Ljubljani, s čimer pa slednja v bistvu nima nič, razen, da so posamezni raziskovalci tam v službi in tam delajo, projekte pa povsem komercialno in »tržno« za naročnike peljejo mimo nje, spet pa, na drugi strani, vse to počnejo z univerzitetnimi laboratoriji, materiali in bazami podatkov; da torej vse to financiraš in nameravaš na rezultatih, ki jih bo tako interesno kontaminiran projekt prinesel, izdajati odločbe, s katerimi bo, prvič, nepovratno odvzemano življenje živim bitjem; in drugič, bodo s tem komercialno služili prav isti, ki zdaj projekt štetja zavarovane zveri izvajajo, ob tem pa ne postaviš nobenih nadzornih mehanizmov in neodvisnega kontrolinga vseh faz raziskave, to je milo rečeno nezaslišani diletantizem, v resnici pa na nek način nesprejemljivo oškodovanje davkoplačevalcev, države in narave ter evidentno držanje »štange« tovarišiji, ki se brezsramno na vse mogoče načine okorišča s pobijanjem, trgovanjem in »raziskovanjem« medvedov na Slovenskem.« Več…
TOKRAT TOMAŠIČ NI PROVOCIRAL Z KDO VAM LAŽE, A JE S SVOJIM SENZACIONALNIM POGOVORNIM REKORDOM POST FESTUM BOLJ KOT KDAJKOLI DOSLEJ PRECIZNO ODSTRL RESNICO O NEPROFESIONALNOSTI IN JALOVOSTI SLOVENSKE NOVINARSKE MAINSTREAM »PROFESIJE«!
»Ta dogodek, ta atraktivna, senzacionalna, a vsekakor »benigna« novica o slovenskem televizijskem Guinnessovem rekordu, ta novinarski dosežek, ki je »newsworthy« s svojo časovnostjo in trajanjem in človeškim in profesionalnim naporom ter, kot sem že zapisala, povsem eksaktno merljiv in nesporen ter s tem pomensko in ideološko v bistvu nevtralen, če seveda ne gledaš nanj skozi prizmo političnih predsodkov, in če si, jasno, resnični novinarski profesionalec in vrednotiš dogajanje skladno s profesionalnimi normami in standardi ter etičnim kodeksom novinarske profesije ter seznanjaš javnost s tem, kaj se je zgodilo, kdaj, kje, kdo in zakaj; da torej to kot profesionalni novinar, urednik in javni medij zamolčiš javnosti, je pa res eklatanten primer slovenske novinarske, uredniške in medijske zavoženosti, ki je s tem, ko je zamolčala svetovni Guinnessov rekord svojega novinarskega kolege pravzaprav tudi sama postavila svetovni rekord v novinarski, uredniški in medijski neprofesionalnosti, sprevrženosti in, res, deplasirani pritlehnosti.« Več…