»Pet let kasneje jih podirajo, te gozdove, betonirajo jih in vklenjajo travnike v ceste, da bodo na tej rodovitni zemlji, namesto živih dreves rasli gigantski armirano betonski vetrni monstrumi s tonami strupenih olj in fiberglasa! Nikoli več ne bo tu dolgega, toplega in mirnega poletja; nikoli več ne bodo ti gozdovi drhteli »v strastni pesmi o življenju«. Stoletja, tisočletja, deset tisočletja vsega hudega so ljudje, ti kraji, vse, kar živi in raste v teh gozdovih in na teh travnikih preživeli; in bujno je vse zelenelo sredi največjih stisk in pomanjkanj, sredi vojnih viher in revolucionarnih klanj. Vse so preživeli. Takšnega »zelenega« prehoda, od vse presitosti, dekadence in izobilja zblojenega evropskega, nemškega in slovenskega divjega Zahoda pa ne bodo.« Več…
Author: Ana Ašič
AROGANCA SLOVENSKE DRŽAVNE IN OBČINSKE ENERGETSKE HOBOTNICE PLUS SLOVENSKA URADNIŠKO KLEČEPLAZNA UKLONJENOST IN IGNORANCA! TAKO PRIDE DO TEGA, KAR SE ŽE VSE OD MAJA DOGAJA NAD MALIM LOGOM V OBČINI LOŠKI POTOK! IN TO RAZDEJANJE JE ŠELE ZAČETEK »MASAKRA«, KI GA V TE KRAJE PRINAŠA NESREČNA SPREGA LAKOMNEGA KORUPTIVNO KONTAMINIRANEGA ZASEBNO-OBČINSKEGA ENERGO »SOCIALNEGA« ZADRUŽNIŠTVA IN DRŽAVNIH DRAVSKIH ELEKTRARN! POTOČANI RES LAHKO REČEJO, KAR BO PRAV KMALU VPILO DO NEBA: »BOJ SE DOMAČEGA ČLOVEKA, KI LASTEN DOM PREDA IN PRODA TAKŠNI BREZVESTNI HOBOTNIČNI ZDRUŽBI!«
Ko je pred desetimi leti, torej leta 2014, vplivni lokalni veljak Janez Debeljak iz Malega Loga uspešno »ustoličil« svojega ambicioznega in k »dobrim« zaslužkom nagnjenega ljubljanskega prijatelja Ivana Benčino, nesojenega strojnika in priučenega računalničarja po rodu iz potoškega Travnika, za župana Občine Loški Potok, je slednji zelo hitro s svojim krogom prijateljev in podpornikov začel uresničevati energo zadružne ideje, ki jih je Štajerec Tomaž Zver, pretkani energo in zadružni »guru« iz vseslovenskega hobotničnega morja liberalne in »zaresne« demokracije, skušal že leta prej neuspešno in zaman »posejati« pri nekdanjem uglednem potoškem županu Janezu Novaku, ki nad takšno zadrugo ni bil kaj posebej navdušen. Ivan Benčina pa zelo, zato jo je s svojim »velikim učiteljem« Zverom tudi nadvse hitro ustanovil. Vanjo se je seveda včlanil tudi že omenjeni Janez Debeljak iz Malega Loga. Pa njegov sin Sašo Debeljak, prav tako iz Malega Loga, ki je bil že v času obeh mandatov Benčinovega županovanja in je še danes svetovalec za okolje in prostor ter komunalne zadeve na Občini Loški Potok, prav tako pa prav on z občinske strani pelje tudi prav vse infrastrukturne projekte in ima, po besedah naših virov, veliko formalne in neformalne besede in moči tudi pri vseh vetrničnih idejah in projektih, kar je menda v popolnem nasprotju z njegovo redkobesednostjo, ko ga o teh projektih karkoli vprašajo posamezni občinski svetniki. Za predsednika Nadzornega odbora Lesne zadruge Loški Potok so postavili Simona Debeljaka, ki je zet malološkega Janeza Debeljaka, saj je Simon Debeljak poročen s hčerko Janeza Debeljaka in s sestro Saše Debeljaka, in je slednji torej Simonov svak. Danes je Simon Debeljak namesto Ivana Benčine župan Občine Loški Potok; Ivan Benčina pa je danes predsednik Lesne zadruge Loški Potok. Član te zadruge pa je tudi brat Simona Debeljaka, ki mu je prav tako kot Simonovemu tastu iz Malega Loga ime Janez Debeljak; le da sta Simon in njegov brat Janez doma na Hribu. Da s takšnimi družinskimi povezavami in pozicijami, ki jih Debeljaki skupaj s prijateljem Benčino zavzemajo v zadružni in potoški občinski strukturi, s čimer je slednja videti dobesedno ugrabljena od Benčine, Zvera in družinskega klana Debeljakov, ni težko speljati in uresničiti karkoli ti pade na pamet, najbrž ni treba posebej poudarjati in opozarjati. Več…
ŠKANDALOZNO ZAVAJAJOČE NAMERE VLADE IN MINISTRSTVA ZA NARAVNE VIRE PRI SPREMINJANJU ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE! Z BISTVENIM NAKLEPOM: NIČESAR SPREMENITI, PRAVZAPRAV ŠE HUJE, NAREDITI VSE ŠE SLABŠE ZA NARAVO IN LJUDI TER NA STEŽAJ ODPRETI VRATA LEGITIMNEMU UNIČEVANJU NARAVNEGA OKOLJA NA SLOVENSKEM!
Do srede, 7. avgusta letos je v javni razpravi na E-demokraciji koalicijski predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave, ki med resničnimi zagovorniki narave že dviguje prah, pa ne le to, ampak tudi nemalo resnične zgroženosti in ogorčenosti, saj Vlada RS in Ministrstvo za naravne vire in prostor z izgovori usklajevanja z evropskimi direktivami pa poenostavljanja postopkov ter z metanjem peska v oči javnosti, češ da želijo končno rešiti pereče problematike na področju vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, pa pri sobivanju z velikim zvermi, predvsem z medvedi ter pri umeščanju objektov v naravno okolje, skušata bolj ali manj zahrbtno v Zakon o ohranjanju narave pripeljati »rešitve« in prijeme, ki so ne le nevzdržne in nesprejemljive, ampak so tudi večinoma popolno nasprotje ohranjanja in varovanja naravnega okolja pa tudi resničnega sobivanja z velikimi zvermi! Omenjeni predlog dobesedno spodbuja vse, ki dopuščajo in organizirajo nebrzdane »motorne« in vse druge orgije po slovenskih naravnih, gozdnih in kmetijskih površinah, saj uvaja sankcioniranje za tovrstno početje »nad 1000 metri nadmorske višine«; poleg tega odpira pravi »divji Zahod« na področju »interventnega« streljanja medvedov in velikih zveri; ter dokončno zadaja smrtni udarec slovenski naravi s tem, ko v členih o graditvi objektov mestoma prikrito, a zato le še toliko bolj perverzno in na stežaj odpira vrata umeščanju vetrnic in drugih energetskih objektov tudi v najbolj neokrnjeno naravo! K vsem neznosnim nebulozam in naravnost kriminalnim predlogom za spreminjanje Zakona o ohranjanju narave se bomo na našem spletnem portalu seveda še podrobno vračali, danes pa v nadaljevanju objavljamo mnenje in odziv, ki ga je predvsem o problematiki vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju na nas in na slovensko javnost naslovil Drago Pregl, ugledni hoški inženir, gozdar, ekonomist, menedžer, lovec, predsednik Nadzornega odbora v Lovski družini Hoče in vodja projektov v vrhunskem svetovnem podjetju Ledinek Engineering iz Hoč. Več…
WHAT’S UP IN LOŠKI POTOK? THE TRAGEDY OF A REMOTE COMMUNITY. WHO REALLY RUNS IT? NOT ALL THAT GLITTERS IS »COOPERATIVE GOLD«! »NATIVES ON LAND WITH OIL«. THE »PALESTINIANS«. »NETANYAHU«. AND »WIND MOVES« THAT WILL ULTIMATELY »SUSTAINABLY« IMPOVERISH AND DEVASTATE THESE PLACES, PEOPLE, AND NATURE!?
When the pioneers of nature conservation protected the area of Yellowstone National Park in 1872, on the territory that later became part of the United States, they ignited a spark of awareness about the invaluable importance of the existence, protection, and preservation of pristine nature and everything within it. A hundred years later, in the 1970s, this spark had become a powerful flame that shed light on the environment in which humans live. It not only drew attention to the unacceptable exploitation of natural resources and wealth, mining, agriculture, hunting, and fishing, but also to where humans live directly—in cities and villages. People became increasingly aware that without a peaceful, healthy environment, clean air, untainted food, and pure water, there is no real life. Today, constitutions around the world boast grand words and guarantees about the inalienable human right to all the above. The green movements of the 1970s significantly contributed to making almost all European rivers green again and full of vibrant life; to us breathing better air; to us closely monitoring what we eat; and to our awareness of the importance of a peaceful and serene environment for our health and the life of our planet. But, like every good idea, however, »green« has its anomalies and deviations, and it is vulnerable to abuse when taken over and hijacked by those who use »green« and »social« as mere means to achieve personal gain, regardless of the cost to nature, the environment, space, people, fauna and flora, life itself, and everything that is and could be here. The story of Dragarska Valley, Loški Potok, and Mali Log is a true tale about just that. About such an abuse. Več…
PRIKRITO ALI ODKRITO USTRAHOVANJE PRIZADETIH PREBIVALCEV, KI V MAKOLAH NASPROTUJEJO VETRNIM ELEKTRARNAM NA BOČU!? ALI KDO V MAKOLAH ZLORABLJA POLICIJO ZA SVOJE NAMENE!? SE VRAČAMO V ČASE TOTALITARNE REPRESIJE!? IN, ZAKAJ JE BIL BOŠTJAN PLAZNIK, UGLEDNI INŽENIR, LOVEC, GOSPODARSTVENIK IN VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO, KI JE LETA 1991 S SVOJIM MAKOLSKIM VODOM ZAVZEL BOČ, KLICAN NA POLICIJSKO POSTAJO SLOVENSKA BISTRICA!?
»Boč je neosvojljiv,« je junija 1991 dejal poveljnik slovenske Teritorialne obrambe za to območje Boštjanu Plazniku, ter nadaljeval: »In zdaj povelje! Pojdite in zavzemite Boč!« Tedaj komaj 25-letni Boštjan Plaznik, za katerim je resda bila poleg študija strojništva tudi že šola za rezervne častnike v nekdanji vojski in častniško usposabljanje v slovenski Teritorialni obrambi, je s svojim vodom Makolčanov, ki mu je poveljeval, odšel in še isti dan zavzel Boč. »Potem smo pa po okoliških kmetijah nabrali civilna oblačila, da smo v njih vse te fante jugoslovanske armade poslali domov,« se danes spominja Boštjan Plaznik. Ne vem, če bi si Boštjan Plaznik tudi v najhujših morastih sanjah tistega junija 1991 lahko predstavljal, da bo junija 33 let kasneje s svojimi Makolčani spet v boju za Boč! Več…
KO PRIDEJO DRAVSKE ELEKTRARNE Z VETRNICO V LOŠKI POTOK: KLJUB EKSPLICITNI NARAVOVARSTVENI USMERITVI ZAVODA ZA VARSTVO NARAVE, DA SE TO SME ŠELE S 1. AVGUSTOM, SO NAD MALIM LOGOM BRUTALNO POSEGLI V NARAVO ŽE MAJA! GRADBIŠČE NI OZNAČENO IN NI ZAVAROVANO, KOT TO ZAHTEVA GRADBENA ZAKONODAJA! NAKLJUČNI POPOTNIK LAHKO PADE 4 ALI 5 METROV GLOBOKO! BO TO GLOBA!? IN, ALI SE LASTNIK ZEMLJIŠČA ZAVEDA, DA JE ZA KRŠITVE IN POVZROČANJE NEVARNOSTI ODGOVOREN ON!?!
»In župan Simon Debeljak, ki je domala že od vsega začetka tudi zasebni član Lesne zadruge Loški Potok ter je bil večletni predsednik njenega Nadzornega odbora, ali ve, kako je v resnici tu? In, če ve, to zagovarja!? Takšne kršitve in lomastenje po lastni občini!? Pa nekdanji župan in sedanji predsednik Lesne zadruge Ivan Benčina, ki je ljudem v Loškem Potoku obljubljal med in mleko, ki da se bosta cedila z vetrnice v Malem Logu, zdaj pa se niti na Občinskem svetu ne upa prikazati in pošilja po vetrnični kostanj v žerjavico svojega »učenca« Simona Debeljaka in »velikega učitelja« Tomaža Zvera, je bila to njegova domislica, da se tu, daleč od oči vseh, kar začne z deli, četudi je jasno povedano, da se to sme šele s koncem julija!? In potoški občinski svetniki!? Sploh vedo, kako je v resnici tu zgoraj, nad Malim Logom, kjer se pred 1. avgustom sploh ne bi smelo v naravi še prav nič dogajati!?« Več…
»NEMUDOMA USTAVITE VSE POSTOPKE UMEŠČANJA VETRNIH ELEKTRARN V OBČINI DIVAČA, SAJ JE VSAKA NADALJNJA AKTIVNOST NEDOPUSTNO ZAPRAVLJANJE DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA!«
»Z okoljsko zakonodajo naj bi se izvajalo načelo: onesnaževalec plača. V sektorju vetrne energije pa je povsem nasprotno! Tu je onesnaževalec plačan, da uniči naravo in okolje! Dejstvo je, da odpor do vetrnic in do vetrne energije ni več lokalni pojav, ampak je tudi v Sloveniji prerasel v nacionalni pojav! Izkoriščanje vetrne energije je danes v Sloveniji v popolnem nasprotju z varovanjem posameznikove lastnine, pravno varnostjo in ustavno varovanimi pravicami! Vse to je kratek in jedrnat odgovor, zakaj lokalne skupnosti nasprotujejo vetrnim elektrarnam!« Več…
LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE, NAJBOLJ VPLIVNA SLOVENSKA NARAVOVARSTVENA ORGANIZACIJA IN SPLOH ENA NAJMOGOČNEJŠIH INTERESNIH AKTERK NA SLOVENSKEM, NA OBČNEM ZBORU ENOTNO PROTI UMEŠČANJU VETRNIH ELEKTRARN V NEOKRNJENO NARAVO IN PROTI UNIČEVANJU ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA DIVJADI TER PROSTOŽIVEČE FAVNE IN FLORE!
Neuradno, a iz zanesljivih virov, smo nocoj izvedeli, da so slovenski lovci na današnjem popoldansko večernem občnem zboru Lovske zveze Slovenije v Naklem na Gorenjskem, 28. junija 2024, kjer se je danes po neuradnih podatkih zbral sto in en delegat od 112 delegatov, ki sicer predstavljajo 21 tisoč slovenskih lovcev zbranih v več kot 400 lovskih družinah in društvih, občni zbor pa je najvišji organ odločanja te, ene najbolj vplivnih interesnih organizacij na Slovenskem, in tu, torej, naj bi po naših informacijah slovenski lovci enotno in soglasno sprejeli sklep o tem, da so odločno proti umeščanju vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo in proti škodljivim in uničujočim posegom v življenjski prostor divjadi ter vse prostoživeče favne in flore. Več…
KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?
Ko so leta 1872 pionirji varovanja in ohranjanja narave na teritorijih, ki so kasneje postali del Združenih držav Amerike, zavarovali območje narodnega parka Yellowstone, so na planetu Zemlja zanetili iskro osveščenosti o neprecenljivem pomenu obstoja, varovanja in ohranjanja neokrnjene narave in vsega, kar v njej živi in obstaja. Sto let kasneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta iskra že mogočen plamen, ki je s to osveščenostjo posvetil tudi v okolje, v katerem živi človek. Ne le, da je s svojo vse močnejšo lučjo opozarjal na vse, kar človek nesprejemljivega počne tam, kjer je bilo to doslej samoumevno, se pravi pri izkoriščanju naravnih virov in bogastev, pri rudarjenju, kmetovanju, lovu in ribolovu, ampak tudi tam, kjer neposredno sam živi, torej, v mestih in vaseh. Vse bolj osveščeni so se ljudje začeli zavedati, da brez mirnega, zdravega okolja, čistega zraka, neoporečne hrane in čiste vode resnično ni življenja. Danes se ustave širom sveta ponašajo z velikimi besedami in zagotovili o neodtujljivi človekovi pravici do prav vsega zgoraj naštetega. Zelena gibanja iz sedemdesetih let so bistveno pripomogla k temu, da so danes domala vse evropske reke spet zelene in polne živopisnega življenja; da dihamo boljši zrak; da budno spremljamo, kaj jemo; da se zavedamo pomena mirnega in spokojnega okolja za naše zdravje in življenje vseh nas in našega planeta. Kot vsaka dobra ideja in kot vse v življenju, pa ima tudi »zeleno« svoje anomalije in stranpoti in je ranljivo za zlorabe, če se ga polastijo, in ko ga ugrabijo tisti, ki jim »zeleno« in »socialno« služi le kot pot za doseganje osebno okoriščevalskih ciljev, ne glede na ceno, ki jo s tem povzročijo naravi, okolju, prostoru, ljudem, favni in flori, življenju samemu ter vsemu, kar tu je in bi lahko bilo. Zgodba o Dragarski dolini, Loškem Potoku in Malem Logu je resnična zgodba prav o tem. O takšni zlorabi. Več…
TUDI MAJHNO ZLO JE KAL VELIKEGA TRPLJENJA! ALI, KAKO SO SE SLOVENIJE NA MNOGIH RAVNEH, OD DRŽAVNE DO LOKALNIH, PERFIDNO POLASTILE V »VISOKE« AGENDE KAMUFLIRANE POLITKRIMINALNE ZDRUŽBE IN JE ZATO LOGIČNA POSLEDICA IN NAJVEČJA TRAGIKA TEH KRAJEV, DA NI TU NITI ENE POLITIČNE STRANKE, GIBANJA IN SPLOH POLITIČNEGA AKTERJA, KI BI MU BILO ZARES IN ISKRENO MAR ZA SLOVENSKO NARAVO, OKOLJE, PROSTOR IN LJUDI!
»Ljudje bodo ta dan seveda spet v dobri veri izbirali »manjše« zlo in se potem spet »post festum« in, ko bo že za vse prepozno, tolkli po glavi in soočili z neizpodbitno resnico, da zlo, naj je manjše ali večje, v svojem bistvu ostaja zlo; in torej kal, iz katere nikoli ne zraste nič drugega kot trpljenje. Tako da lahko vsem, ki tako zelo »pogrešajo« moje stališče pred prihajajočo nedeljo, naj gre za evro volitve ali vse štiri referendume, rečem le to, da najverjetneje nič od tega letos ne bo prineslo drugega kot novo zlo in novo trpljenje, kot je to zmeraj, ko postane resnica žrtev »zarolane« neresnice; ko postane resnica ujetnica vabljivega, a v bistvu strahotnega in smrtnega vrtinca, iz katerega se eni nikakor nočejo, drugi pa ne morejo več rešiti; in potem imamo to, pred čimer stojimo danes: karkoli bo v Sloveniji in Evropi zmagalo, bo prej ko slej na en ali drug način slabo! Za naravo. Za okolje. Za prostor. Za ljudi. Za mir. Za življenje. In na koncu za vse.« Več…