»Območij z vsemi tremi mednarodnimi designacijami je v svetu izredno malo, zgolj 25, kar predstavlja dodaten razlog za skrb in ohranjanje. Seveda designacije niso same sebi namen, ampak je njihovo spoštovanje civilizacijska dobrina in obveznost. Podpisane mednarodne konvencije s strani Republike Slovenije, ki ščitijo ali, če hočete, dajejo svoj pečat – logotip, obveze in omejitve – omenjenim designacijam, so obveza države oziroma vseh državljanov, da z njimi ravnamo preudarno, trajnostno in vzdržno, tako da bodo na voljo tudi za prihodnje rodove. Torej gre za mednarodno podpisano zavezo, sporazum in prevzem odgovornosti, za zaščito in ohranjanje mednarodno pomembnega prostora, narave, posebnosti in dejavnosti, ki so z naravo povezane. Zato je z vidika degradacije krajine in narave toliko bolj sporen takšen poseg z vetrnimi elektrarnami na vplivno območje parka, ki je po UNESCO-vih merilih svetovna naravna dediščina, pomembna za celotno svetovno javnost!«
Foto: Irena Štembergar
Piše: Tomaž Zorman, naravovarstveni nadzornik in naravovarstvenik v službi in zasebno
Foto: Tomaž Zorman, Irena Štembergar, Stojan Spetič, Ana Ašič, Milan Cerar
Naslovna fotografija: Tomaž Zorman
17. februar 2024
Umeščanje vetrnih elektrarn v vplivno območje Regijskega parka Škocjanske jame ni dopustno. Velika vidna izpostavljenost iz širšega območja bi povzročila zelo moteno krajinsko podobo in bi skazila videz tradicionalne kraške krajine in poglede na Snežnik, Gure, Nanos in Vremščico, ter v celoti na Regijski park Škocjanske jame, ki je zaradi posebnosti in izjemnosti vpisan na seznam svetovne dediščine ter je pod okriljem UNESCO razglašen za območje »Človek in biosfera« (MAB, Man and the Biosphere), pri čemer ima Regijski park Škocjanske jame pomembno vlogo tudi kot Ramsarska lokaliteta. (Ime Ramsarska lokaliteta izhaja iz konvencije o ohranjanju in varovanju mokrišč mednarodnega pomena, ki je bila leta 1971 podpisana v iranskem mestu Ramsar. Mimogrede, 2. februarja letos je minilo natanko 54 let od prelomnega podpisa te mednarodne konvencije, ki je zadnja desetletja pomembno ščitila in obvarovala biodiverziteto mnogih svetovnih mokrišč in habitate mnogih vodnih in obvodnih ptic ter drugih živali in rastlin. Op. ur.)
Območij z vsemi tremi designacijami je v svetu izredno malo, zgolj 25, kar predstavlja dodaten razlog za skrb in ohranjanje. Seveda designacije niso same sebi namen, ampak je njihovo spoštovanje civilizacijska dobrina in obveznost. Podpisane mednarodne konvencije s strani Republike Slovenije, ki ščitijo ali, če hočete, dajejo svoj pečat – logotip, obveze in omejitve – omenjenim designacijam, so obveza države oziroma vseh državljanov, da z njimi ravnamo preudarno, trajnostno in vzdržno, tako da bodo na voljo tudi za prihodnje rodove. Torej gre za mednarodno podpisano zavezo, sporazum in prevzem odgovornosti, za zaščito in ohranjanje mednarodno pomembnega prostora, narave, posebnosti in dejavnosti, ki so z naravo povezane.
Zato je z vidika degradacije krajine in narave toliko bolj sporen takšen poseg z vetrnimi elektrarnami na vplivno območje parka, ki je po UNESCO-vih merilih svetovna naravna dediščina, pomembna za celotno svetovno javnost!
Foto: Stojan Spetič
Ramsarska lokaliteta in fosilni plaz kot naravna dediščina svetovnega formata ter ogrožena človeška ribica, drobnovratnik in pitna voda
Problem varovanja Ramsarske lokalitete, podzemnega mokrišča mednarodnega pomena, lahko nastane zaradi potencialnega onesnaženja ob katastrofah, pa tudi zaradi zemeljskih del in onesnaževanja s polutanti ali/in še posebej zaradi spornih spremenjenih pogojev pronicanja in stekanja voda v podzemlje. Vplivi gradnje in delovanja vetrnih elektrarn bi lahko zelo negativno vplivali na jamske živali, med katerimi so ravno tako vrste Nature 2000, kot so človeška ribica in drobnovratnik.
Na Krasu si namreč prizadevamo k ohranjanju čim boljšega stanja podzemeljskega vodonosnika na tem območju, tako zaradi biotske pestrosti endemičnih podzemnih vrst živali (slovenski klasični kras je vroča točka biotske pestrosti v svetovnem merilu), kot tudi zaradi zajetja pitne vode v Klaričih.
Celotno predvideno območje vetrnih elektrarn leži natanko na fosilnem plazu, ki je dobro ohranjen, in je med največjimi na svetu. Predstavlja vrhunsko geološko in geomorfološko naravno dediščino svetovnega formata. Zato je bil zatrep fosilnega plazu dodan na seznam naravnih vrednot Republike Slovenije, in sicer kot vrednota državnega pomena in bi bilo njegovo poškodovanje oziroma uničenje katastrofa tako za naravo kot tudi za ugled Slovenije v luči mednarodne skupnosti. Tudi ostale naravne vrednote državnega pomena kot so podzemne jame (znane in tiste, ki so zaenkrat še neznane), bi lahko bile posredno ali neposredno ogrožene zaradi umeščanja vetrnih elektrarn.
Nesprejemljivo ogrožanje kačarja, velike uharice, sokola selca in beloglavega jastreba ter netopirjev, ki so v Naturi 2000
Nesprejemljivo je umeščanje vetrnic na varovana območja narave – območja Natura 2000, kjer je ob morebitni izgradnji pričakovati pomembno poslabšanje življenjskega prostora ter velik in uničujoč vpliv s »klatenjem« ujed in drugih ptic ter netopirjev, pa za klasifikacijske vrste kot so kačar, velika uharica, podhujka, smrdokavra in hribski škrjanec, sokol selec in beloglavi jastreb ter vrste netopirjev iz rodov Myotis sp., Miniopterus sp., Rhinolophus sp. in Barbastela sp.
Območja ne moremo omejiti zgolj na območje vetrnic ampak ga moramo dojemati kot življenjski prostor prepletanja habitatov in preletanja vseh naštetih vrst v času in prostoru. Predvsem vrste kot so kačar, sokol selec in beloglavi jastreb se na območju grebenov vzdolž kraškega roba od Pivke do Velebita zadržujejo in preletajo zaradi ugodnih termičnih pogojev in orografskih dejavnikov, ter za nekatere vrste dovolj hrane, ki jo na tem območju najdejo.
Foto: Stojan Spetič
Pričakuje se tudi uničujoč vpliv zaradi povzročanja podtlaka in posledičnega pogina več vrst netopirjev, zaradi hipo ali/in hiperbaričnega efekta na dihala in prevelikih hitrosti lopatic. Vsi netopirji so strogo zavarovani po Habitatni direktivi ( Priloga 4) med njimi tudi dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii), za katerega nosi Park še posebno odgovornost. V Škocjanskih jamah je edino kotišče te vrste v zahodni Sloveniji, v njem pa koti vsaj 80 odstotkov celotne slovenske populacije te vrste netopirjev. Dolgokrili netopirji se običajno prehranjujejo tudi 20 do 30 km od svojih zatočišč, zato lahko upravičeno pričakujemo njihovo prisotnost na območju predlaganega območja vetrnih elektrarn.
Po ugotovitvah sporazuma EUROBATS – v okviru Bonske konvencije o migratornih vrstah – ta vrsta spada v skupino tistih vrst, ki so najpogosteje žrtve vetrnih elektrarn. Predvideno območje vetrnih elektrarn leži tudi na koridorju med Škocjanskimi jamami in drugimi jamami. Med različnimi jamami so selitvene poti, kar je ključnega pomena za ohranjanja vrste. Vsak poseg lahko zato bistveno ogrozi stabilnost populacije dolgokrilega netopirja. Ta vrsta, kot tudi druge vrste, ki se pojavljajo v območju Regijskega parka Škocjanske jame, sodi med visoko ogrožene vrste Natura 2000, ki je omrežje na nivoju Evropske unije, h kateremu smo kot država pristopili in se za njegovo varovanje tudi obvezali.
Ogrožena rastišča redkih orhidej z rdečega seznama
Tudi kablovod, ki naj bi bil speljan od vetrnih elektrarn do transformatorske postaje, poteka po trasi, ki bi uničila eno najbogatejših rastišč orhidej, ki so zavarovane, ter so na rdečem seznamu kot redke in ranljive vrste v Sloveniji. Uničenje rastišč orhidej in tudi vseh ostalih endemičnih in zavarovanih rastlinskih vrst na Primorskem bi bilo nedopustno!
Foto: Tomaž Zorman
Na »ekološko pomembnem območju (EPO) Snežnik – Pivka« kjer naj bi se varovalo ekološko pomembno območje za divje zveri, netopirje in ptice, pridobivanje električne energije z vetrnimi elektrarnami, »giljotinami«, zagotovo ni primerna dejavnost, ki bi ohranjala naravo.
Vetrne elektrarne bi številčno stanje za Slovenijo in Evropo pomembnih vrst na območju migracij še dodatno poslabšale, zaradi uničujočega vpliva na leteče živali, zaradi potencialno spremenjenega vodnega podzemnega režima za jamske živali ter zaradi kumulativnega učinka negativnih dejavnikov že obstoječe infrastrukture na ostale migratorne vrste in vrste z velikimi areali kot sta medved in volk. Spremembe in motnje v habitatih teh živali se vedno odrazijo v spremenjenem obnašanju in zaradi tega tudi posledično večjem pritisku na naselja in / ali domače živali oz. na kmetije.
Hkrati pa bi vetrne elektrarne degradirale ohranjeno naravo tega območja, saj postavitev vetrnic kot tudi infrastrukture, ki je za to potrebna, predstavlja najbolj grob poseg v naravo in iz narave naredi puščavo ali, če hočete, industrijsko cono.
Tudi vedute na kulturno krajino edine slovenske naravne svetovne dediščine pod okriljem UNESCO bi bile »pokvarjene« hkrati pa bi lahko bil ogrožen vodni režim Ramsarske lokalitete. Zato javni zavod Park Škocjanske jame v nobenem pogledu ne podpira umeščanja vetrnih elektrarn v ta prostor.
Na tem mestu je rekreativna funkcija območja velika, ima veliko uporabnikov iz širšega območja, poleg domačinov še iz Ljubljane, Krasa, Pivke, Reke, Trsta in drugod, česar nikakor ne smemo zanemariti. Elektrarne bi razvrednotile veliko območja ali ga naredile neuporabnega ter celo nevarnega.
Tudi občina Ilirska Bistrica je v celoti vključena v UNESCOV program MAB, »Človek in biosfera«, kot Biosferno območje Škocjanske jame
Cilji teh območij so povezani s sonaravno in tradicionalno rabo krajine, ki temelji na spoštovanju naravnih in kulturnih vrednot iz preteklosti in je s tem zazrta tudi v prihodnost. Vzdržni način življenja in dela na biosfernem območju brez bistvenih posegov v prostor je komparitivna prednost vseh takih območij, ki na ta račun kot svojo blagovno znamko tržijo svoje posebnosti in ne uniformnosti, ki so globalno razširjene.
Foto: Irena Štembergar
Zakon o ohranjanju narave 101c člen
»Če je na posebnem varstvenem območju ali predlogu posebnega ohranitvenega območja, prednostni habitatni tip ali habitat prednostne rastlinske ali živalske vrste, skladno s predpisi EU, se lahko javna korist, ki prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, nanaša samo na varstvo zdravja ali življenja človeka ali javno varnost ali ima koristne posledice bistvenega pomena za okolje ali na druge nujne razloge prevladovanja javne koristi, po predhodnem posvetovanju s pristojnimi organi EU.«
Vpliv na ljudi
Dosedanje priprave Občinskega prostorskega načrta so pokazale izrazit interes občanov po mehkih oblikah rekreacije, turizma in obrtnih dejavnostih, ki temeljijo na tradicionalnih elementih krajine in z njo povezanih ljudi.
Priprave novih »državnih prostorskih načrtov« naj se ne začenjajo, dokler se ne sprejme ustrezna zakonodaja, ki bo upoštevala dognanja o škodljivosti infra hrupa za ljudi in živali, ki bo strokovna podlaga za umeščanje vetrnih elektrarn z vidika ustrezne zaščite zdravja vseh omenjenih.
Vetrne elektrarne oddajajo različne vrste hrupa: amplitudno moduliran, slišni nizkofrekvenčni zvok, infra zvok, tonski impulzivni hrup in hrup, prisoten v nočnem času in drugih občutljivih obdobjih
Amplitudno-modulirani hrup je najbolj moteč, ker gre za zavijajoč hrup. Strokovnjaki medicinske stroke in stroke varstva pri delu opozarjajo na naslednje negativne posledice zvoka vetrnic, ki ima največ negativnih učinkov na človeške organe, ki vsebujejo zrak in pline, torej na pljuča, notranje uho, prebavila in druge. To pa zato, ker zvoki vetrnic vzpodbujajo nihanje zraka in plinov v teh organih. Zaradi teh učinkov se lahko pojavljajo pri ljudeh razne težave: utripanje očes, težave z dihanjem, šumenje v ušesih (tinitus), motnje v ravnotežju, slabost.
Foto: Stojan Spetič
Zaradi konstantnosti hrupa pa so ljudje izpostavljeni tudi kardiovaskularnim težavam, kot so povišan krvni tlak, pulz, tahikardija. »Nič manj ogrožujoče niso nevrovegetativne težave: vrtoglavica, razdražljivost, zmanjšana koncentracija in posledično delavna učinkovitost, splošno slabo počutje,« je leta 2020 zapisal dr. Ferdinand Deželak v Delo in varnost, reviji za varstvo pri delu in pred požarom.
Preblizu vasi
Vasi Šembije in Topolec s 1200 metri, Ilirska Bistrica z 2000 metri in Jasen s 1000 metri oddaljenosti od načrtovanih stojišč so preblizu vetrnim elektrarnam glede na priporočljive in v Evropski uniji in svetu določene odmike zaradi infra hrupa, ki ima dokazano škodljive posledice na centralni živčni sistem in notranje organe, ter povzroča zdravstvene težave okoliškemu prebivalstvu. Drugod po svetu so predlogi za odmik od naselij minimalno od 4 do 5 kilometrov ponekod celo od 15 km dalje. Vse ugotovitve kažejo, da je hrup vetrnic od vseh najbolj nadležen, če ga primerjamo s hrupom železnice, avtoceste ali s hrupom letalskega prometa. Vetrnice sicer povzročajo isti nivo hrupa, a ker so njegovi toni impulzivni, modularni in v nočnem času, je prav vetrnični hrup najbolj moteč.
Foto: Ana Ašič
Sproščanje bisfenola A
V Evropski uniji so se odločili, da se bisfenoli po letu 2030 ne smejo uporabljati! Vetrna energija nikakor ni brez emisij! Plastična površina lopatic rotorja se obrabi, sproščajo pa se hormonsko motilne, zaviralne in rakotvorne snovi v obliki mikroplastike. Iz čudnih razlogov si država zatiska oči pred sproščanjem strupenih snovi z močjo vetra, četudi gre za iste snovi, ki so prepovedane v gospodinjstvih in v igračah.
Nevarnost bivanja v bližini vetrnih turbin v hladnejšem delu leta
Žled nastane v vlažnem zraku, na primer jeseni, ko vrtenje skupaj z višino povzroči nastanek ledu tudi pri plus temperaturah na tleh. Ledene kocke, ki tehtajo več kot 5 kg, se krušijo, drobijo in letijo z vetrnice v okolico v radiusu tudi 500 metrov in več.
Hrup
Trenutni standardi določajo 40 dBA kot najvišjo dovoljeno raven hrupa v stavbah. 35 dBA za mirno območje. 40 dBA ustreza zvoku klimatske naprave ali kuhinjskega ventilatorja. Zvok, s katerim moraš živeti vse leto in 24 ur na dan, ko se vrtijo. Za osebo z normalnim sluhom je tišina približno 25 dBA. Več informacij tukaj . Energija vetra ustvarja tudi nizkofrekvenčni hrup – infrazvok. Več informacij tukaj. Tukaj sta dve finski raziskavi: zdravje po lastni oceni v bližini petih območij proizvodnje vetrne energije na Finskem , učinki hrupa vetrnih turbin in hrupa cestnega prometa na zdravje ljudi, ki živijo v bližini vetrnih turbin .
Foto: Stojan Spetič
Utripajoče luči in trajna izguba temnega nočnega neba v naravi
Vetrne turbine morajo biti opremljene z oznakami ovir, v skladu s predpisi posameznih nacionalnih agencij za promet in letalstvo. V Sloveniji morajo biti obvezno označene z rdečimi signalnimi lučmi. Na Švedskem, na primer, pa morajo biti vetrne turbine, katerih skupna višina presega 150 metrov in se nahajajo v zunanjem delu vetrne elektrarne, opremljene tudi z belo utripajočo svetlobo visoke intenzivnosti. Ta utripajoča svetloba s frekvenco 1-2 utripov na sekundo je popolnoma vidna tudi podnevi, ponoči pa je neposredno moteča. Svetloba sveti v domove in na velike razdalje uničuje naravno temno nočno nebo. Dobre informacije lahko najdete tukaj. Primer osvetlitve ovir. https://player.vimeo.com/video/891616100?h=6458d82a3d&badge=0&autopause=0&player_id=0&app_id=58479
Rotirajoče sence, ki so dolge tudi več kilometrov
Če je vetrna turbina med soncem in gledalcem, nastanejo tudi vrteče sence, ki so zelo moteče. Pogoste so v vzhodnih in zahodnih legah ali v zimskih mesecih, ko je sonce nizko. Sence 75 m dolgih lopatic rotorja lahko dosežejo do 5 km.
Beton za zmeraj ostane v zemlji in jo nepovratno uniči!
Za 250 m visoko vetrno turbino je potrebnih več kot 1200 kubičnih metrov betona. To pomeni okoli 240 tovornjakov za prevoz cementa, če prevaža vsak približno 5 kubičnih metrov betona. Investitorji obljubljajo, da obstoječe temelje enostavno prekrijejo s pol metra zemlje; po načelu: česar ne vidiš, ne obstaja! A beton ostane pod zemljo in vezivo, ki je v betonu, sprošča velike količine ogljikovega dioksida. Po podatkih Švedskega združenja za varstvo narave ena tona cementa povzroči emisijo 700 do 800 kilogramov ogljikovega dioksida!
Se nadaljuje. Naslednjič: Tretji, zaključni del prispevka Tomaža Zormana: Še 15 konkretnih ugotovitev o nesprejemljivosti umeščanja vetrnih elektrarn nad Ilirsko Bistrico!
Foto: Tomaž Zorman
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Ana Ašič
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Milan Cerar
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025 ©Vse pravice pridržane.
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
