ZLOVEŠČA JESEN V LOŠKEM POTOKU. KDO USTRAHUJE KRITIČNO JAVNOST IN NOVINARJE Z NEUTEMELJENIM MAHANJEM S KAZENSKO OVADBO TER PRIREJA? ALI PONAREJA? PODPISE LASTNIKA ZEMLJIŠČA? DRAVSKE ELEKTRARNE? LESNA ZADRUGA? OBČINA? ALI SPREGA VSEH TREH!? IN, ALI BO KDO KONČNO POSVETIL V MRAKOBNE RABOTE NA POTOŠKEM TER V SRCU EVROPE PREBIVALCE ODREŠIL VKLENJENOSTI V MOLK IN USTRAHOVANJE TER GROZEČE BRUTALNO UNIČENJE NJIHOVEGA BIVALNEGA OKOLJA IN NARAVE!?

»Kako svetla ali temna bo ta zima, pa seveda ni le stvar lisic, dolžine dneva ali snežne odeje. Še posebej na Potoškem in v Dragarski dolini bo svetlost ali temačnost letošnje pozne jeseni in zime močno odmerjalo tudi v teh krajih zadnjih deset let iz leta v leto vse glasneje in močneje kljuvajoče vprašanje: Ali bo kdo končno posvetil v mrakobne rabote potoške Lesne zadruge in od nje ugrabljene Občine, v njuno javno zasebno orgijanje, v »pistoljerjenje« lokalnih šerifov in »revolverašev« ter odrešil prebivalce iz krajev v srcu Evrope vklenjenosti v molk in ustrahovanje ter grozeče brutalno uničenje njihovega bivalnega okolja in narave!? Kje so zdaj najrazličnejše dušebrižnice in dušebrižniki, ki jih skrbi stanje slovenske pravne države, vključno s predsednico Republike Slovenije!? Pa z davkoplačevalskimi milijoni podprti nevladniki, razni pravno informacijski centri, agitatorji in promotorji EU demokracije, alarmisti podnebnih sprememb, oznanjevalci varovanja, ohranjanja in obnove narave!? Pa pridigarji družbene enakosti, socialne solidarnosti, nove prebujenosti in čuječnosti!? Ne le v centru Ljubljane, na Metelkovi in Kotnikovi in Šubičevi in Gregorčičevi in Prešernovi, ne v lakastih čevljih in s Hermesovo več tisoč evrov vredno torbico ležerno obešeno čez ramo, ampak v stiskah potoških in maloloških in dragarskih in čabranskih grap, v miru in zdravju in sproščenosti ter blagostanju in občutku varnosti tamkajšnjih prebivalcev se meri resnični utrip demokracije, pravnega reda, dejanskega ustavnega varstva ter socialne, ekonomske in politične pravičnosti slovenske družbe in države.«

Tabor nad Hribom – Loškim Potokom. Na njem dominira cerkev sv. Lenarta, za njim je cerkev sv. Barbare. Za barvito in slikovito podobo potoške idile pa so tudi mračne zgodbe. Zadnjih deset let predvsem ena. // Foto: Ana Ašič

Piše: Ana Ašič

Foto: Ana Ašič, Matthias Mallešič, Rok Miklič, Milan Cerar

Naslovna fotografija: Ana Ašič

14. oktober 2024

V četrtek, 10. oktobra dopoldne zazvoni moj osebni uredniški telefon. »Ali ste že umaknili s spletnega portala fotografijo iz spornega videa?« zaslišim vprašanje in mi seveda najprej ni čisto nič jasno.

Ko takoj zatem z največjim zanimanjem in, jasno, prav kmalu tudi z naraščajočim ogorčenjem prisluhnem glasu na drugi strani, izvem, da je Matthias Mallešič, kulturnik, glasbenik pa snemalec in soprog Nataše Mallešič, novinarske kolegice, ki že enajst let dela za lokalni zasebni Radio Univox iz Kočevja, ta dan prejel pismo, ki da ga je podpisal Bojan Samsa, lastnik zemljišča, na katerem zdaj Dravske elektrarne Maribor gradijo sporno vetrnico nad Malim Logom, kljub temu, da je to na zaščitnem območju najvišjega vodovarstvenega statusa, kljub očitnim kršitvam Aarhuške konvencije in kljub temu, da so brutalno dovozno cesto položili brez gradbenega dovoljenja in brez soglasja Zavoda RS za varstvo narave čez visoko varovane dinarske travnike v Naturi 2000.

Skratka, Bojan Samsa iz Malega Loga oziroma tisti, ki je spisal pismo v njegovem imenu, je našega priložnostnega sodelavca Matthiasa Mallešiča, s tem pa seveda tudi njegovo soprogo novinarko Natašo Mallešič, oba sta stalno naseljena in stalno prijavljena, družbeno aktivna, za naravo in ljudi senzibilna in kritična občana Občine Loški Potok, vznemirjal in ustrahoval z opozorilom in namero ter mahanjem s kazensko ovadbo zaradi posnetka gradbišča VE Mali Log, ki ga je Matthias Mallešič ustvaril z dronom, mi pa smo na našem spletnem portalu 2. oktobra 2024 https://anaasicsic.com/2024/10/02/dravske-elektrarne-in-ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo-hocejo-zdaj-628-tisoc-evrov-davkoplacevalskega-denarja-za-sporno-vetrno-elektrarno-v-malem-logu-za-katero-je-vlozena-tozba-in-ob-njej/ kot posnetek zaslona iz tega videa https://www.youtube.com/watch?v=E7oePPQvyVE&t=1s objavili fotografijo tega spornega gradbišča.

Gradbišče vetrne elektrarne Mali Log // Foto: Posnetek zaslona // Mathias Mallešič (zgoraj) // Foto: Posnetek zaslona // Rok Miklič (spodaj)

Natanko tako, kot smo objavili fotografijo iz videa Roka Mikliča o istem gradbišču 13. oziroma 14. avgusta 2024 https://anaasicsic.com/2024/08/14/vse-so-preziveli-taksnega-zelenega-prehoda-od-vse-presitosti-dekadence-in-izobilja-zblojenega-evropskega-nemskega-in-slovenskega-divjega-zahoda-pa-ne-bodo/ .

In kot smo objavili kopico lastnih fotografij z gradbišča VE Mali Log v tekstu 9. avgusta 2024 https://anaasicsic.com/2024/08/09/aroganca-slovenske-drzavne-in-obcinske-energetske-hobotnice-plus-slovenska-uradnisko-kleceplazna-uklonjenost-in-ignoranca-tako-pride-do-tega-kar-se-ze-vse-od-maja-dogaja-nad-malim-logom-v-obcini-los/ .

Pa tudi 4. oziroma 5. julija 2024 https://anaasicsic.com/2024/07/05/ko-pridejo-dravske-elektrarne-z-vetrnico-v-loski-potok-kljub-eksplicitni-naravovarstveni-usmeritvi-zavoda-za-varstvo-narave-da-se-to-sme-sele-s-1-avgustom-so-nad-malim-logom-brutalno-posegli-v-nar/ .

In 28. oziroma 29. junija 2024 https://anaasicsic.com/2024/06/29/lovska-zveza-slovenije-najbolj-vplivna-slovenska-naravovarstvena-organizacija-in-sploh-ena-najmogocnejsih-interesnih-akterk-na-slovenskem-na-obcnem-zboru-enotno-proti-umescanju-vetrnih-elektrarn-v-n/ .

Izkopavanje temelja, stojišča za »majhno«, le 125 metrov visoko eno megavatno vetrnico nad Malim Logom // 7. avgusta 2024 // Foto: Ana Ašič // https://anaasicsic.com/2024/08/09/aroganca-slovenske-drzavne-in-obcinske-energetske-hobotnice-plus-slovenska-uradnisko-kleceplazna-uklonjenost-in-ignoranca-tako-pride-do-tega-kar-se-ze-vse-od-maja-dogaja-nad-malim-logom-v-obcini-los/

Pri tem je skrajno zanimivo to, da Rok Miklič in naš kritični preiskovalni spletni portal ter sama osebno kot preiskovalna novinarka in odgovorna urednica tega portala ter nesporno avtorica največ objavljenih fotografij spornega gradbišča, ki sem jih – v nasprotju s snemanjem z droni, ki ga je mogoče opraviti s katerekoli lokacije in je itak povsem nedokazljivo, kje, na katerem ozemlju je snemalec stal – skupaj s sodelavcem lahko posnela le neposredno na gradbišču samem; torej, Rok Miklič in naš spletni portal nismo vse do danes prejeli nobene tovrstne pošte, kar seveda dokazuje, prvič, da se tisti, ki je v imenu Bojana Samse spisal ustrahovalno pismo v bistvu zaveda njegove neutemeljenosti in si s tem seveda nikakor ni upal iti nad Mikliča in mene; in drugič, da je resnično želel ustrašiti prav snemalca Matthiasa Mallešiča in novinarko Natašo Mallešič.

Pri vsem tem je še kopica drugih »zanimivosti«, ki so, vsaj v normalnih in delujočih pravnih in demokratičnih državah, kjer pristojne institucije učinkovito ščitijo državljane in še posebej vse, ki državljane seznanjajo z informacijami javnega pomena, kar energetski objekt, ki ga postavlja državno podjetje tudi s subvencijami in finančnimi stimulacijami davkoplačevalskega denarja, nedvomno je; skratka, »zanimivosti« iz te ustrahovalne zgodbe so oziroma bi morale biti večinsko skrajno relevantne ne le za preiskovalno novinarstvo ampak vsaj v posameznih delih predvsem tudi za pristojne državne organe pregona!

Dve isti ustrahovalni pismi, z različnimi datumi in popolnoma različnimi podpisi Bojana Samse!

Pustimo ob strani samo vsebino z neutemeljeno grožnjo s kazensko ovadbo nekako »arhaično«, kot se je izrazil eden naših konzultantov, spisanega ustrahovalnega pisma, ki je v bistvu brezpredmetna v vseh pogledih, še posebej pa v očitku »nezakonitega vstopa na zemljišče«, saj je v Republiki Sloveniji prost prehod čez kmetijska in gozdna zemljišča ustavno in zakonsko zagotovljena pravica vseh državljanov; za neupravičeno pa bi se lahko štelo slikovno snemanje ali slikovni posnetki druge osebe ali njegovih prostorov brez njegove privolitve, če bi pri tem občutno posegli v njegovo zasebnost. V konkretnem primeru VE Mali Log pa gre poleg tega, kot smo že povedali, za državni objekt državnega podjetja, ki se gradi tudi z državnim, javnim in davkoplačevalskim denarjem, zaradi česar ima seveda slovenska in širša evropska javnost vso pravico do obveščenosti in vseh informacij o vsem, kar se v zvezi z njim dogaja. Bojan Samsa, oziroma že pred njim, njegov lani preminuli oče Ciril Samsa, je prenesel na Lesno zadrugo Loški Potok oziroma na Dravske elektrarne stavbno pravico na tem zemljišču, kaj vse to pomeni zanj in za njegovo družino pa je vprašanje, če ga je kdo zares podrobno in transparentno seznanil. Da je delikatna že sama nezavarovanost gradbišča, pa smo mi v sliki in besedi na našem spletnem portalu slovensko strokovno in laično javnost opozarjali že konec junija 2024.

Nad Malim Logom, 25. junija 2024. … Gradbišče je popolnoma neoznačeno in nezavarovano! Naključni popotnik lahko nehote pade štiri do pet metrov globoko! Namesto varovalne ograje je na enem delu nagrmadenega le nekaj posušenega vejevja. Investitorju, Dravskim elektrarnam, ki so po novem v tej vlogi namesto lokalne »šerifovske« Lesne zadruge, je očitno vseeno. Lastnik zemljišča očitno pa niti sluti ne, kaj ga zaradi tega lahko doleti! Bodo pristojne inšpekcije opravile svoje delo!? // Foto: Ana Ašič // https://anaasicsic.com/2024/06/29/lovska-zveza-slovenije-najbolj-vplivna-slovenska-naravovarstvena-organizacija-in-sploh-ena-najmogocnejsih-interesnih-akterk-na-slovenskem-na-obcnem-zboru-enotno-proti-umescanju-vetrnih-elektrarn-v-n/

Skoraj 2 km dolga in 5 m široka cesta, ki jo je preko travnikov in gozdov, z Vagovke do vetrne elektrarne Mali Log, zgradil investitor Dravske elektrarne Maribor, je NELEGALNA GRADNJA. Sledeč gradbenemu dovoljenju št. 351-156/2020-17 z dne 2. 2. 2021 bi dovozna cesta morala potekati skozi Mali Log. Zakaj se je investitor odločil graditi cesto izven določil gradbenega dovoljenja in je tak potek celo predvidel že v tehnični dokumentaciji za projekt VE Mali Log? Kako lahko Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Generalni sekretariat Vlade RS projekt, ki je v neskladju z gradbenim dovoljenjem, predlagata za uvrstitev v Načrt razvojnih programov 2024-2027 (pod št. 2570-24-3204 Vetrna elektrarna Mali Log)? // Vir: Spletna stran Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, https://kapla-travnik.si/untitled/

Cesta do VE Mali Log je nelegalna gradnja. Ali bodo pristojni pod komando »vplivnih« naknadno izdali gradbeno dovoljenje s slovensko koruptivno zakoreninjeno prakso brezskrupulozne »politike izvršenih dejstev«: »ko je pa vendar že stvar postavljena v prostor!«!?? // Foto: Ana Ašič

Da je ustrahovalno pismo Matthiasu Mallešiču nastalo v precej čudnih in sumljivih okoliščinah, se nam je dodatno potrdilo, ko smo v petek, 11. oktobra 2024, pozno popoldne, potem ko dva dni ni bilo mogoče priklicati nikogar na telefonsko številko Bojana Samse, pozvonili na njegovem naslovu v Malem Logu.

Vrata je odprla starejša preprosta gospa, ki je bila takoj zelo nezaupljiva, ko pa sem na njeno vprašanje odgovorila, da iščem Bojana Samso ter povedala, kdo sem in se identificirala z novinarsko kartico poklicne novinarske organizacije, katere polnopravna članica sem, pa je odločno rekla, da Bojana Samse ni doma in nemudoma iz gornjega nadstropja poklicala prav tako precej preprosto gospo, za katero predvidevam, da je žena ali partnerica Bojana Samse. Iz razburjenosti obeh je bilo videti, da v bistvu obe nekaj vesta o pismu, zlasti partnerka je zatrdila, da ima »čisto prav, da je to poslal«; ko pa sem vprašala, ali vesta, kdo mu je pismo napisal; pa tudi, ali vesta, da se s takimi neutemeljenimi obtožbami ne sme vznemirjati tistih, ki javnost seznanjajo z resnico; pa da se bojim, da je gospoda nekdo »namočil« ali ga, v primeru, da sproži kazenski pregon snemalca, utegne tisti, ki je pismo v resnici napisal, zapeljati v situacijo, ki je po 283. členu Kazenskega zakonika v prvem in drugem odstavku uradno pregonljivo dejanje in se v primeru neutemeljene kazenske ovadbe tistega, ki jo sproži, lahko kaznuje z zaporom do dveh let; in da bi zato rada z njim govorila, saj sumim, da niti dobro ne ve, v kaj ga je nekdo vpletel; no, to pa je, razumljivo, obe gospe še toliko bolj razburilo in sta odločno zaprli in zapahnili vrata.

Mali Log. Vetrna elektrarna, »majhna«, enomegavatna vetrnica z višino 125 metrov, kar je več kot 30 metrov več od vetrnice v Dolenji vasi pri Senožečah, naj bi stala tik nad vasjo (označeno rdeče); do najbližje hiše naj bi bila oddaljena le dobrih 400 metrov! Nedopustno je, da država hiti z umeščanjem VE, že desetletja pa, kljub nenehnim opozorilom Varuha za človekove pravice, pristojna ministrstva ne sprejmejo ustreznih zakonov in predpisov o hrupu! To je edinstveno v EU! Energetiki očitno povsem hlapčevsko ministrstvo za zdravje z ministrico, ki ji več kot očitno ni mar za nič drugega, kot da bo hahljajoča se svojemu elektro šefu čim dlje ostala na mestu, kamor se je častihlepno zavihtela brez trohice samokritične presoje o tem, ali je sploh sposobna voditi takšen resor, kot je zdravstvo, pa se tudi ne bo po nepotrebnem zapletalo v konflikte z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ki, kot je že spomladi ugotovil Varuh človekovih pravic https://anaasicsic.com/2024/05/14/ugotovljene-krsitve-in-skrb-vzbujajoce-ravnanje-vlade-republike-slovenije-in-ministrstva-za-okolje-podnebje-in-energijo-ob-problematiki-in-manku-regulacije-okoljskega-in-nizkofrekvencnega-hrupa-varu/ zavira prav vse poskuse za sprejetje ustreznih predpisov. Javna skrivnost je, da je menda (bil?) na ministrstvu uslužbenec, ki ima bojda predlog uredbe v predalu, a nobene volje za uresničitev, ker da »bo potem preveč tožb«! Od nerazgledane in arogantne državne sekretarke, ki se javno na vse strani sramoti s trditvijo, da »infrazvok ne obstaja« pa si seveda ni mogoče pomagati. Ona je pač le odsev vsega, kar je v prejšnji in sedanji vladi najslabšega in najbolj neukega in brezsramnega, a z agendo podprtega in s tem agresivnega priplavalo na površje. Prebivalci širom Slovenije pa so brez zaščite pristojnih institucij in pravnega varstva na milost in nemilost prepuščeni takšnemu institucionalnemu terorju! Seveda pa tudi vsi ti brezčutni akterji ne bodo ušli fizikalnim zakonitostim in neizogibnemu delovanju »principa nihala«. Coming soon to the theater near you! // Foto: Ana Ašič

Mali Log. Z zahodne strani. // Foto: Ana Ašič

Zakaj smo tako zelo prepričani, da je ustrahovalno pismo Matthiasu in Nataši Mallešič delo še koga drugega razen imenovanega Bojana Samse?

Delno prav gotovo zaradi diskurzivne in narativne podobe in vsebine poslanega pisma, za katerega je več tistih, ki tako ali drugače poznajo Bojana Samso, odločno zatrdilo, da »tega pač ni napisal on, nikakor ne!«, saj da je ta, leta 1978 rojeni domačin »precej preprost fant«, za katerega so bili sogovorniki prepričani, da »bi težko skupaj spravil takšno pismo, s takšno vsebino in v takšni obliki, saj ni iz teh pravnih in upravnih voda«.

Predvsem pa zato, ker sta Matthias in Nataša Mallešič na svoj stalni naslov prejela dve pismi od Bojana Samse. Prvega, kot smo že povedali, v četrtek, 10. oktobra. To pismo je bilo spisano »Mali Log, Loški Potok, 8. 10. 2024« ter odposlano priporočeno in žigosano s potoškim poštnim žigom 8. 10. 2024 ob 16.24 uri. Drugo pismo pa sta prejela v soboto, 12. oktobra. To pismo pa je bilo spisano že 30. septembra 2024! »Mali Log, Loški Potok, 30. 9. 2024«. Odposlano je bilo z navadno pošto, v večji kuverti in žigosano s potoškim poštnim žigom 30. 9. 2024 ob 16.28. Vsebina obeh pisem je ista! V obeh pismih je podpisan B. S.! Podpis pa je popolnoma različen!!! Objavljamo obe pismi. In obe kuverti, v katerih sta pismi poslani. Pisava na obeh kuvertah je ista z značilnima črkama L v priimku Mallešič, kjer je obakrat prvi »L« v horizontali lahno valovit, drugi »L« v istem priimku pa je preprosto »raven«. Obe pismi sta bili oddani v Loškem Potoku. Zelo zanimivo pa je, da je pismo, ki ima štampiljko z dne 30. 9. 2024 torej prispelo na naslov žrtve ustrahovanja 12. 10. 2024. To je bil dan, ko je Loški Potok sicer z veliko proslavo praznoval 30 let ustanovitve Občine Loški Potok, kar se je sicer zgodilo pred 30 leti 4. oktobra 1994.

Matthias Mallešič je na svoj stalni naslov prejel dve pismi od Bojana Samse. Prvega, kot smo že povedali, v četrtek, 10. oktobra. To pismo je bilo spisano »Mali Log, Loški Potok, 8. 10. 2024« ter odposlano priporočeno in žigosano s potoškim poštnim žigom 8. 10. 2024 ob 16.24 uri. Drugo pismo pa sta prejela v soboto, 12. oktobra. To pismo pa je bilo spisano že 30. septembra 2024! »Mali Log, Loški Potok, 30. 9. 2024«. Odposlano je bilo z navadno pošto, v večji kuverti in žigosano s potoškim poštnim žigom 30. 9. 2024 ob 16.28. Vsebina obeh pisem je ista! V obeh pismih je podpisan B. S.! Podpis pa je popolnoma različen!!! // Foto: AnaAsicSic! Team

Kaj se je dogajalo, da je pismo v isti občini na razdalji 15 kilometrov potrebovalo 12 dni, da je prispelo na naslov, je seveda vprašanje za znamenito potoško pošto, ki jo upravlja zasebna Lesna zadruga Loški Potok, financira pa jo s pokrivanjem vsakoletne izgube pri poslovanju Občina Loški Potok.

Usodni dnevi, usodne ženske in še bolj usodna Lesna zadruga!

Ni pa zanimiv le 12. oktober, ampak je to tudi 30. september! Zadnji dan septembra je bil ponedeljek. Ta dan je bilo Občini Loški Potok in županu Simonu Debeljaku poslano pismo z zadevo Poziv k spoštovanju pravic občanov in prenehanju nezakonitih ravnanj, ki jo je spisal pooblaščeni odvetnik štirih potoških občanov, ki so 19. septembra 2024 želeli prisostvovati 10. seji občinskega sveta Občine Loški Potok, a so jih posedli na hodnik, tako da niso niti videli in ne slišali, kaj se na seji dogaja.

Lazec. Občinska svetnica in podžupanja Nevenka Dražetić, ki veliko govori o tem, da podpira prebivalce Dragarske doline v prizadevanjih proti umeščanju vetrnih elektrarn na Parg, žal, pa, kot pravi se na to ne spozna, a se je pripravljena čim bolje poučiti o vsem, kar je vendarle tudi vse pohvale in spodbude vredno, je doma tu, na severni strani Parga. // Foto: Ana Ašič

Ali, kot lahko preberemo v odvetniškem pismu: »Ob prihodu pred občinsko stavbo na naslovu Hrib – Loški Potok 17, je na vratih objekta Občine stal varnostnik varnostne službe ter stranke legitimiral. Ko so stranke prišle do dvorane, v kateri običajno potekajo seje občinskega sveta, so stranke na hodniku, pred WC-jem, pred vhodom v sejno dvorano, pričakali sedeži z njihovimi imeni. Gre za tipične primere, kako oblast , ki jo v tem primeru predstavljate Vi kot župan oz. občinski svet, ustrahuje občane oz. drugače mislece. Stranke se seveda tudi upravičeno sprašujejo, čemu objava njihovih imen na stolih, za kar ni nobena dala soglasja in se sprašujejo, kaj ste s tem hoteli sporočiti? Ne glede na to, so stranke nato mirno sedle na pripravljene sedeže na hodniku izven sejne dvorane, mimo njih pa so na sejo sveta hodili občinski uslužbenci in svetniki, kar je bilo za stranke skrajno ponižujoče, saj so se počutile kot drugorazredni občani. … S tem ravnanjem, ob uporabi svoje oblastne moči in zlorabo pravic, ste kot župan mojim strankam in vašim občanom, kršili pravico do spremljanja seje sveta v skladu z zakonom, statutom občine in poslovnikom sveta, saj niste zagotovili javnosti seje. Tega, da ste občane posedeli na zunanji hodnik in odprli vrata dvorane, v kateri je seja sveta potekala, ni mogoče na noben način šteti kot zagotovitev javnosti seje. Stranke niso v sejno dvorano videle, nadalje so slabo slišale, onemogočeno jim je bilo tudi gledanje projekcij in drugih video ali grafičnih vsebin. Vaša interpretacija 4. odstavka 27. člena poslovnika, da mora biti prostor za javnost vidno ločen od prostora za člane sveta, je arbitrarna in ne upošteva, da je treba primarno zagotoviti javnost seje. Vidno ločenih je seveda tudi 20 stolov ob obeh vzdolžnih stenah dvorane, v kateri je potekala seja sveta, ki pa so neupravičeno samevali. Namesto, da bi kot župan imeli interes svojim občanom in volivcem ter davkoplačevalcem in s tem osebam, ki prispevajo in zagotavljajo sredstva za občinski proračun, zagotoviti ustrezno informiranost o delu sveta, ste se raje skrili za pikolovsko branje in črko-bralsko interpretacijo predpisov, vse očitno z namenom, da pokažete svojo moč in ustrahujete občane, ki drugače mislijo ali želijo zgolj uveljaviti svoje pravice.«

Dva od teh štirih občanov, ki sta dala pooblastilo odvetniku, da pred občino brani njune občanske pravice sta bila tudi Matthias in Nataša Mallešič. Slednja je bila na seji prisotna kot novinarka Radia Univox, kljub temu pa jo je čakal zunaj na hodniku stol z njenim imenom!

Občina Loški Potok se je lahko doslej prav gotovo upravičeno ponašala s tem, da je ena teh, ki imajo najbolj čudovito in neokrnjeno naravo. Nekdanji dolgoletni župan, zdaj že pokojni Janez Novak se je tega zavedal, zato, po pripovedovanju nekaterih njegovih tesnih sodelavcev, ni želel imeti opravka z raznimi špekulanti in lakomneži, ki so se hoteli v teh odmaknjenih krajih skupaj z brezvestnimi domačimi pohlepneži le okoristiti, ne glede na ceno, ki jo s tem povzročijo, naravi, okolju, prostoru in ljudem! // Foto: Ana Ašič

Ko naj bi naslednji dan poročala o vsem, kar je bilo na seji, je pred informativno oddajo ob desetih dopoldne na Radio Univox urednika poklicala podžupanja Loškega Potoka Barbara Levstik Šega in menda na svoj »smooth« način zahtevala, da se iz prispevka Nataše Mallešič določeni deli, seveda predvsem tudi njena ogorčenost, zaradi sedenja na hodniku, črtajo. Nataša Mallešič kot poročevalka s kraja dogodka na to ni mogla pristati. Podžupanja Občine Loški Potok je nato vztrajala pri popravku tega, kar je bilo res. Naslednji dan pa je urednik Tomi Gavranič, ki sicer vsako leto povezuje program prireditve ob občinskem prazniku Občine Loški Potok, tudi letos, 12. oktobra ga je; no, naslednji dan pa je omenjeni urednik na Radiu Univox sam osebno prebral »popravek«, da Nataši Mallešič ne bi bilo neprijetno; pa tudi ker tega ni želela napraviti in je vztrajala pri resničnosti tega, kar je kot novinarka in občanka doživela na potoški seji.

In, evo, 30. septembra 2024, isti dan, ko je torej pooblaščeni odvetnik poslal opozorilo županu, je popoldne domnevno Bojan Samsa poslal ustrahovalno opozorilo Matthiasu in Nataši Mallešič!

Dan pred tem, 29. septembra 2024 pa so v Podpreski zbranim prebivalcem Dragarske doline zavrteli Mallešičev video o kemičnem onesnaženju, ki ga povzročajo vetrne elektrarne!

V nedeljo, 29. septembra 2024 ob štirih popoldne je bil v Podpreski sestanek prebivalcev Dragarske doline, ki so se s skoraj 300 podpisi povezali v močno in odločno Civilno iniciativo za zaščito Parga in Dragarske doline ter se tako odločno izrekli proti polju vetrnih elektrarn na Pargu, ki jih forsirajo Občina Loški Potok, Lesna zadruga Loški Potok in v občino novodošli zlovešči in brezskrupulozni državni investitor Dravske elektrarne, ki trenutno z vetrnicami, kljub nasprotovanju lokalnih prebivalcev, posiljuje ne le Mali Log in Loški Potok, ampak tudi prebivalce Ojstrice nad Dravogradom, na Paškem Kozjaku, na Maclju v občinah Žetale in Rogatec ter z namero uničujoče črpalne elektrarne in kablovoda vznemirja prebivalce Kozjaka, če naštejemo samo nekaj najbolj aktualnih projektov Dravskih elektrarn, ki so, žal, izgubile vse svoje nekdanje dobro ime, kolikor ga je pač še bilo, s tem novodobnim vodstvom, ki ima očitno od pohlepnega stampeda za »zelenimi« vetrnimi milijoni popolnoma in brezvestno sprane možgane ter se ne ustavi pred ničemer več! Najmanj pa pred voljo ljudi, kar lepo kažejo vsej Sloveniji prav na Ojstrici nad Dravogradom! In, ja, zdaj v Malem Logu in Loškem Potoku!

Na sestanku v Podpreski je bil zbranim v tamkajšnji dvorani kulturnega doma uvodoma predstavljen kratek video Matthiasa Mallešiča o kemičnem onesnaženju, ki ga v naravi in okolju povzročaj vetrne elektrarne https://www.youtube.com/watch?v=E7oePPQvyVE&t=1s. Iz tega videa smo tudi na našem spletnem portalu objavili na začetku tega teksta omenjeno fotografijo gradbišča vetrnice v Malem Logu.

V nedeljo, 29. septembra 2024, je Civilna iniciativa za zaščito Parga in Dragarske doline seznanila prebivalce in podpisnike ljudske pobude proti vetrnim elektrarnam na Pargu z vsem, kar je bilo doslej napravljenega za ta cilj. Uvodoma so zavrteli kratek video avtorja in snemalca Matthiasa Mallešiča o kemičnem onesnaževanju narave in okolja, ki ga povzročajo vetrne elektrarne https://www.youtube.com/watch?v=E7oePPQvyVE&t=1s. Srečanje so vodili (od leve proti desni): Marija Horvat iz Trave, nekdanja svetnica MOL in sedanja predsednica Nadzornega odbora Mestne občine Ljubljana, Ivan Miklič iz Podplanine, starešina Lovske družine Draga Trava, član organizacijskega odbora Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, sicer pa gospodarstvenik in podjetnik v Komendi in Ljubljani, dr. Peter Kruljc, veterinar in predsednik Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline, ter Martina Mikolič iz Podpreske, komunikatorka Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline ter promotorka zdravega življenja ter »poti k sebi«. // Foto: Ana AšičMartina Mikolič (za mizo skrajno desno) je v prepričljivem nagovoru sokrajane spomnila na leto 2017, ko »smo bili tu, v tej dvorani in smo bili tiho, ko so se drugi borili za nas, mi pa smo molčali, tudi sama sem bila takrat tiho, zdaj pa ne bom več!« je bila odločna. »Naša tedanja tišina se zlorablja še danes, saj je na osnovi tedanje prisotnosti na sestanku in dviga rok, nastala ocena, da se je 90 odstotkov ljudi v tej dvorani strinjalo z gradnjo vetrnega polja na Pargu, kar je navedel tudi Ivan Benčina v občinskem glasilu! Vendar je to čista zloraba! Zloraba na zlorabo!« je poudarila. Spomnila je na besede Ivana Cankarja, da ostaneš za vedno hlapec, če nisi »v svojem prizadevanju vztrajen in pripravljen biti še tako nemogočo bitko z mlini na veter«. Svoj nagovor je sklenila z besedami: »Danes smo zbrani tukaj, da županu, podžupanji in ostalim veljakom še enkrat na glas povemo, da si ne želimo degradacije našega življenjskega prostora, prebivalci Dragarske doline, občani Občine Loški Potok, nasprotujemo gradnji vetrnih elektrarn na Pargu in zahtevamo, da se upošteva naša volja in pravica!« Na fotografiji v občinstvu: župan Simon Debeljak (v suknjiču), podžupanja Barbara Levstik Šega (v sredini) in občinski svetnik Robert Volf iz Drage. // Foto: Ana Ašič

Udarno presenečenje srečanja krajanov v Podpreski je bil spoštovani in ugledni kmet in inovator Ivan Debeljak (častljivi gospod na sliki desno) iz Malega Loga. Ko je ravno hotela podžupanja Barbara Levstik Šega prepričati zbrani avditorij, da so »po mojih informacijah v Malem Logu pa vsi za vetrne elektrarne«, je njen manipulativni poskus odločno in silovito presekal Ivan Debeljak ter njej in županu pa tudi vsakemu, ki je morda dotlej verjel pravljici o malološkem navdušenju nad vetrnicami, z briljantnimi utemeljitvami in argumenti ter v dih jemajočem naštevanju dejstev, nalil čistega vina! Opozoril je tudi na vodovarstveni pomen prav te lokacije, ki jo zdaj degradirajo s postavljanjem vetrne elektrarne Mali Log in spomnil vse prisotne na to, da je tudi zaradi vode poseg v tamkajšnjo naravo nesprejemljiv! »Tisti, ki so to dovolili, niso nikoli stopili na to parcelo, sploh ne vedo, kaj so dovolili, kaj so povzročili in, kako nas bo to vse na koncu udarilo po glavi! Nehajte s temi vetrnicami! To ni za te kraje! To ni za naše življenje!« je bil odločen Ivan Debeljak, in požel huronski aplavz vseh zbranih v dvorani. // Foto: Ana Ašič

Tisto nedeljo so bili v Podpreski prisotni tudi župan Občine Loški Potok Simon Debeljak ter obe podžupanji. Učiteljica v Iga vasi v Loški dolini in potoška občinska svetnica ter podžupanja Nevenka Dražetić, ki sicer živi v Lazcu, je kar hitro odšla, saj »gre Ana v Ljubljano«. Ta gospa, torej, je, kar se mene tiče, gotovo učiteljica in občinska svetnica rekorderka. V vseh letih mojega dela in življenja namreč še nisem srečala učiteljice, ki je za nameček torej tudi svetnica in podžupanja, ki bi tolikokrat v minuti rekla, »tega ne vem«, »na to se ne spoznam«, tako da, če si še tako strpen in razumevajoč, se ti mora dvigniti vprašanje, pa, kako ta ženska uči otroke, če nič ne ve; kaj dela v občinskem svetu, kdo jo je izvolil vanj in, kako je lahko podžupanja, če se na nič, prav na nič ne spozna!? Na drugi strani je pa res, da vsaj to pove; obenem pa se vendarle tudi želi poučiti in seznaniti s stvarmi, ki so ji tuje, vsaj pravi tako; govori pa tudi, da podpira ljudi iz Dragarske doline v njihovih prizadevanjih proti vetrnicam na Pargu in vsekakor daje vtis, da ji vendarle ni čisto vseeno za naravo in ljudi, kjer tudi sama živi. To je ena podžupanja.

Druga pa je veliko bolj premetena. In tudi neverjetno ambiciozna. Barbara Levstik Šega. Ta v nasprotju z Nevenko Dražetić ve prav vse. Tudi ko so ljudje na sestanku v Podpreski postavljali vprašanja županu, je morda lahko začel kakšen stavek, predvsem seveda tarnanje o tem, kako da ga »nekateri spletni portali blatijo«, menda ker so reportersko opazili, da je ob kavi prižigal cigareto za cigareto, pa jasno, ker so popisali zadružne in družinske povezave klana »Zver Benčina Debeljak« in njihovo javno zasebno orgijanje v občini Loški Potok; a večinoma je prav na vse odgovarjala ali pa si jemala besedo prav podžupanja, tako da smo z našega portala kar tam v iskreni zbeganosti javno postavili vprašanje, kdo je v bistvu župan; in, ali smo že v prihodnosti, ko ga bo res?! očitno na županskem mestu nasledila Šega Levstikova!? Ali kako to, da ima pri vsem toliko glavne besede!?

Neokrnjena gozdna in travna prostranstva Potoškega in Dragarske doline so največji in neprecenljiv zaklad teh odmaknjenih krajev. // Foto: Ana Ašič

Barbara Levstik Šega je sicer vodja Službe za alternativno reševanje sporov na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Po izobrazbi ni pravnica, ampak ima končano upravno šolo in magisterij na Fakulteti za upravo, čeprav je veliko ljudi v njeni občini, ker dela na sodišču, zmotno prepričanih o tem, da je pravnica; to pa je očitno tako močno in včasih morda tako čudno deluje, da celo sama ni več prepričana, da ni, in se na trenutke zdi, da s precejšnjo vehemenco tolmači pravne predpise, uredbe in zakone, kar pa se kdaj pokaže, da tudi ni vse tako, kot misli, da je.

Zakaj ima kovač klešče? In, kdo je v resnici prvo? In kdo drugo?

Barbara Levstik Šega je desna roka župana Simona Debeljaka. Ona je bila tudi tista, ki ga je s skupino volivcev predlagala za župana in mu pomagala zmagati na lokalnih volitvah. Tako da je Simon Debeljak sedanji župan Občine Loški Potok, ki funkcijo opravlja nepoklicno, obenem pa je tudi vodja projektov v Riku iz Ribnice, pa solastnik podjetja v Podpreski. Obenem pa je še zmeraj član zasebne Lesne zadruge Loški Potok, kot je sam javno potrdil na sestanku v Podpreski; in se torej v Lesni zadrugi hkrati pojavlja kot individualni član in zasebni vlagatelj, obenem pa tudi kot župan ter odgovorna oseba Občine, ki je prav tako z eno štirinajstino deleža članica Lesne zadruge. Simon Debeljak je tudi nekdanji predsednik Nadzornega odbora Lesne zadruge Loški Potok. Kar 8 let je bil na tem položaju, vse dokler ni postal župan in je na tem mestu nadomestil Ivana Benčino, razvpitega Ljubljančana s koreninami in hišico v Travniku, kamor, kot nam je sam povedal v pogovoru, že trideset let prihaja ob četrtkih. Potem torej, ko je nekdanji predsednik Nadzornega odbora Lesne zadruge Simon Debeljak postal župan, je nekdanji župan in soustanovitelj Lesne zadruge Loški Potok Ivan Benčina postal sedanji predsednik Lesne zadruge.

Župan Simon Debeljak (levo) in podžupanja Barbara Levstik Šega (desno) v Podpreski 29. septembra 2024. Po vztrajanju Ivana Mikliča je Simon Debeljak obljubil, da bo napisal pismo na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da se krajani Dragarske doline ne strinjajo z umeščanjem vetrnic na Parg; obenem se je župan nekako med vrsticami skušal pogoditi, da »bi pustili Mali Log pri miru«. Vse to je seveda za občane Loškega Potoka in še posebej za krajane Dragarske doline nevarna igra z ognjem, v bistvu pa tudi povsem brezpredmetna. Investitorja za Polje vetrnih elektrarn Parg je Občinski svet Občine Loški Potok že na 9. seji 20. junija 2024 s soglasno sprejetim sklepom napotil, da na pristojno ministrstvo poda pobudo za državni prostorski načrt, saj skupna nazivna moč načrtovanih vetrnih elektrarn na Pargu presega 10 megavatov in je torej avtomatično zato potreben DPN. Predvsem pa, VE Mali Log je zadružna in investitorjeva »noga med vrata«, potem pa bo kot zloglasna divizija Prinz Eugen začel svoj neizprosni pohod po vseh največjih naravnih in prostorskih vrednotah teh edinstvenih krajev. // Foto: Ana Ašič

Nad obema lepo bdi Janez Debeljak, sosed zgoraj omenjenega domnevnega pisca ustrahovalnega pisma Bojana Samse v Malem Logu, na čigar zemljišču zdaj Dravske elektrarne postavljajo sporno vetrno elektrarno, za katero se je prav tako kot za polje vetrnih elektrarn Parg, ideja porodila prav v tem »Benčina Debeljakovem krogu« pod supervizijo Tomaža Zvera, velikega zadružnega energo »šamana«, ki je »subtilno« povezan z »zaresnimi« krogi Bogdana Biščaka in nestorji, ki tudi v tem delu slovenske energetike razprostirajo svoje perutnice.

Omenjeni Janez Debeljak iz Malega Loga je prav tako pomemben član kontroverzne Lesne zadruge Loški Potok. Leta 2014 je prav on predlagal Ivana Benčino za župana in tudi poskrbel, da je to postal; obenem pa je Janez Debeljak tast sedanjega župana Simona Debeljaka in oče Saše Debeljaka, ki ima vse od Benčinovega županovanja na občini v rokah vse niti v zvezi z okoljem, prostorom, komunalo in infrastrukturo v občini Loški Potok. Direktor Lesne zadruge pa je že vrsto let Darko Šega. No, in tu smo pa spet pri lepi podžupanji Barbari Levstik Šega, ki je svakinja tega direktorja Lesne zadruge, saj je poročena z bratom Darka Šege, tako da najbrž niti ni čudno, da toliko ve in tako veliko govori tudi v imenu župana. All in the Family! Pa v Lesni zadrugi seveda tudi!

Perfidna zloraba vodovarstvene uredbe za lažje umeščanje vetrnih elektrarn v najbolj fragilno neokrnjeno naravo Parga in Malega Loga

Prav Barbara Levstik Šega, ki se vsak dan iz Šegove vasi vozi v službo na Miklošičevo v Ljubljani, si je, kot mi je sama osebno zatrdila, ko sva se poletnega večera 5. julija 2024 srečali na Rudniku, zelo prizadevala na Ministrstvu za naravne vire in prostor za spremembo občinske vodovarstvene uredbe, ki da bo, tako je takrat rekla, »rešila vse probleme z vetrnicami na Pargu in v Malem Logu«.

Ko je bila le nekaj tednov zatem po zelo hitrem postopku ta vodovarstvena uredba objavljena na E-Demokraciji in je bilo možno nanjo do 30. avgusta 2024 uradno podati pripombe, je vsa potoška, dragarska in slovenska javnost hitro in eksplicitno spoznala, kako zelo resnične so njene besede! V novi vodovarstveni uredbi sta ravno vodovarstveno najbolj občutljivi in za vire pitne vode najbolj usodni območji v občini Loški Potok, to sta območje Parga v Dragarski dolini in območje Malega Loga na Potoškem, prekvalificirani in »vrženi« iz najvišjega vodovarstvenega statusa v tretji »razred«.

Zanimivo pri tem je, da sta to ravno območji, kjer Lesna Zadruga Loški Potok, od nje ugrabljena Občina in Dravske elektrarne forsirajo za to neokrnjeno naravo nesprejemljivo brutalno umeščanje vetrnih elektrarn: na območju Malega Loga jato enomegavatnih vetrnic, ki naj bi sledile tej prvi totalno sporni vetrnici v Malem Logu; na območju Parga pa polje velikih vetrnih elektrarn.

Priloga 2: Pregledna karta k Uredbi o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v občini Loški Potok – osnutek // MNVP

Da je perverznost, manipulacija in zloraba še večja, so v novem predlogu vodovarstvene uredbe prav ti dve območji zavajajoče obarvani zeleno, tako da dajo vtis najvišjega varstvenega statusa, v interpretaciji legende pa piše, da sta to območji, kjer se sme umeščati vetrne elektrarne! Sic! Tako da, ja, podžupanja je pravilno povedala, s sprejetjem takšne vodovarstvene uredbe bodo »rešeni vsi problemi z vetrnicami« za vse, ki želijo uničevalno in lakomno poseči v vse tisto, kar je v občini Loški Potok najbolj dragoceno, edinstveno ter za življenje ljudi najbolj usodno pomembno!

Ko so na sestanku 29. septembra v Podpreski prebivalci in vodstvo Civilne iniciative za zaščito Parga in Dragarske doline župana povprašali o tem in ga opozorili, da imajo informacije o pritiskih, ki naj bi jih občina vršila nad pripravljavci gradiva za vodovarstveno uredbo, poleg tega pa tudi o lažnih podlagah zanjo, se je seveda spet prva oglasila Barbara Levstik Šega in hitela zatrjevati, da to karto ona prvič vidi! Ob tem, da je vedela, da sem v dvorani in priča najinega julijskega pogovora prav tako, pa se je vendarle javno sprenevedala; toliko da ni rekla, da še nikoli ni slišala za vodovarstveno! Meni pa je julija s svojim značilnim ribniško pojočim glasom in nekakšno mačje lisičjo ljubkostjo v prelepi poletni obleki dejala: »Delam vse, da bi bila ta vodovarstvena čimprej sprejeta, Ana, verjemite, res se trudim z gospemi na MNVP-ju skušam to čimprej pripraviti in spraviti skozi; res, ta vodovarstvena in pa cesta skozi Travnik sta v bistvu tisto, kar si tudi osebno zelo želim speljati in tako narediti za našo občino nekaj dobrega! Saj samo zato, da bi naredila kaj dobrega za ta kraj in ljudi, sem tudi pristala na to, da postanem svetnica.« Res, ne uporabljajo zaman nekateri njeni sokrajani, ko govorijo o podžupanji iz Šegove vasi, ljubkovalni besedici »naša lisička«.

Cerkvica Marije Snežne v Podplanini nad Čabrom. // Foto: Ana Ašič

282 podpisom prebivalcev Dragarske doline proti vetrnim elektrarnam na Pargu se je pridružilo tudi 156 podpisov prebivalcev sosednjega hrvaškega Čabra! 9. oktobra 2024 so bili podpisi slovenskih in hrvaških prebivalcev izpod Parga izročeni Simonu Debeljaku, županu Loškega Potoka. // Vir: Spletna stran Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, Na občino ponovno vročili podpise proti gradnji VE na Pargu, nasprotujejo tudi prebivalci Čabra (kapla-travnik.si)

Nad izvirom reke Čabranke. Podplanina. // Foto: Ana Ašič

Kar pa ne zanima prav nič ljubkovalno in romantično razpoloženih prebivalcev sosednjega hrvaškega Čabra, ki so se seveda ob ogroženosti vodnih virov in pitne vode na Pargu vznemirjeno zganili že poleti, saj so usodno življenjsko povezani in odvisni od svoje izvirske Čabranke in vodnih virov, ki od tu, izpod Parga oskrbujejo širše hrvaško obmejno območje s pitno vodo. Tako so se tudi v Čabru prebivalci organizirali in že zbrali 156 podpisov proti umeščanju vetrnih elektrarn na Parg ter proti posledičnemu uničevanju in ogrožanju vodnih virov ter življenjskega okolja ljudi in živali na tem območju.

Septembrske svetle lisice naznanjajo zgodnjo in hudo zimo. In, kdo bo končno posvetil v mrakobne rabote potoške Lesne zadruge in od nje ugrabljene Občine ter odrešil prebivalce vklenjenosti v molk in ustrahovanje ter grozeče uničenje njihovega bivalnega okolja in narave!?

Ko sem se v noči z 28. na 29. september, torej dan pred srečanjem prebivalcev Dragarske doline v Podpreski, skozi gozd spuščala s Sviščakov proti gradu Snežnik, sem čisto ob cesti srečala eno lisico že pred Grdo Drago in potem drugo pred Leskovo dolino. To tu seveda ni nobena redkost ali posebnost, cele lisičje družinice, ki brezbrižno poležavajo na cesti, je tu, še zlasti ob naši poznih urah, moč videti vse leto, a mojo prozornost sta ti dve tokrat pritegnili ne le zaradi lepe jesenske rejenosti, ampak predvsem zaradi osupljivo svetlih kožuhov, res, že nekaj let nisem septembra opazila tako svetlo obarvanih lisic, kar daje misliti, da bo zima zgodnja in, ja, gotovo tudi huda in mrzla.

Kako pa bo ta zima svetla ali temna, pa seveda ni le stvar lisic, dolžine dneva ali snežne odeje. Še posebej na Potoškem in v Dragarski dolini bo svetlost ali temačnost letošnje pozne jeseni in zime močno odmerjalo tudi v teh krajih zadnjih deset let iz leta v leto vse glasneje in močneje kljuvajoče vprašanje: Ali bo kdo končno posvetil v mrakobne rabote potoške Lesne zadruge in od nje ugrabljene Občine, v njuno javno zasebno orgijanje, v »pistoljerjenje« lokalnih šerifov in »revolverašev« ter odrešil prebivalce iz krajev v srcu Evrope vklenjenosti v molk in ustrahovanje ter grozeče brutalno uničenje njihovega bivalnega okolja in narave!?

Dragarska dolina. // Foto Ana Ašič

Kje so zdaj najrazličnejše dušebrižnice in dušebrižniki, ki jih skrbi stanje slovenske pravne države, vključno s predsednico Republike Slovenije!? Pa z davkoplačevalskimi milijoni podprti nevladniki, razni pravno informacijski centri, agitatorji in promotorji EU demokracije, alarmisti podnebnih sprememb, oznanjevalci varovanja, ohranjanja in obnove narave!? Pa pridigarji družbene enakosti, socialne solidarnosti, nove prebujenosti in čuječnosti!? Ne le v centru Ljubljane, na Metelkovi in Kotnikovi in Šubičevi in Gregorčičevi in Prešernovi, ne v lakastih čevljih in s Hermesovo več tisoč evrov vredno torbico ležerno obešeno čez ramo, ampak v stiskah potoških in maloloških in dragarskih in čabranskih grap, v miru in zdravju in sproščenosti ter blagostanju in občutku varnosti tamkajšnjih prebivalcev se meri resnični utrip demokracije, pravnega reda, dejanskega ustavnega varstva ter socialne, ekonomske in politične pravičnosti slovenske družbe in države.

Seveda je občina Loški Potok le Slovenija v malem. Prav tako kot ima kontroverzna sprega Lesne zadruge Loški Potok v pesti Občino Loški Potok, ima že leta podobna, le na višjih nivojih »zvibrirana« sprega v pesti slovensko državo.

Vse, kar se danes kontroverznega dogaja v posameznih lokalnih skupnostih ali v državi je odsev točno te grozljive korupcijsko nepotistične klientelistične in interesno politične zlorabe, ki je kot ogabna sluz prekrila vso družbo, vse institucije, vse oči, vsa ušesa, vsa usta, da nihče več nič ne sliši, ne vidi in razen blebetanja nesmislov nikjer več nihče ne more in ne sme govoriti resnice.

Huxleyev pošastni »krasni novi svet«? Ali vrnitev k resnici?

Zato sta Matthias in Nataša Mallešič prejela tisti dve čudni pismi, enaki, z istim pošiljateljem, ki je vsakič podpisan drugače! Zato je moral urednik Univoxa prebrati popravek za nič! Lahko ga seveda tudi ne bi! In, pravzaprav ga tudi ne bi smel, če bi želel ohraniti svojo poklicno in etično uredniško držo! A kot že rečeno, ogabna sluz sistemske koruptivne zlorabe je prekrila vso deželo na »sončni strani Alp« in Gavraničevo sklanjanje hrbta je naravnost minorno v primerjavi s tem, kako in kaj vse nastavljajo uredniki in novinarji »velikih« slovenskih medijev aktualni politiki, energetskemu lobiju, Dravskim elektrarnam in vsem drugim oznanjevalcem in delivcem sredstev za promocijo in propagiranje »zelenega« prehoda in, jasno, bližnjega konca sveta, ki ga je seveda že konec, ravno zaradi vsega kar v tej interesno politično medijski spregi tako lakomno in brezskrupulozno počnejo!

Dragarska dolina. Trava. // Foto: Ana Ašič

Zdaj gre seveda za to, ali bomo na ruševinah tega konca sveta zgradili Huxleyev pošastni »krasni novi svet«, ali pa se bomo vrnili k resnici ter k vrednotam humanega, senzibilnega ter človeka in vsakega živega bitja vrednega življenja v naravi in družbi.

Če želimo slednje, potem mora čimprej napočiti čas, ko se zares vzamejo v roke slovenska kriminalistična policija, Nacionalni preiskovalni urad, Komisija za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, AJPES, gradbena, upravna in proračunska inšpekcija, pa tudi instituti slovenskih in evropskih tožilstev in sodišč ter Aarhuška konvencija in vsi končno opravijo svoje delo, za katerega so plačani iz davkoplačevalskega denarja slovenskih in vseh evropskih državljanov, ter za začetek vzamejo pod natančen drobnogled vse potoške občinske in zadružne dokumente ter poslovanje od leta 2014 do danes! Če seveda ključne listine sploh še obstajajo…!?

Nekje je treba začeti! Naj se tokrat, za spremembo, začne na obrobju! Ker tu, prav tu so ljudje in narava najbolj nemilostno na udaru lokalnih »vladarjev«, ki so samovšečno prepričani, da jih v teh grapah prav nič ne more doleteti in lahko z ljudmi in naravo počnejo, kar hočejo!

Matthias in Nataša pa po svoje tudi Tomi in mnogi brez imena, ki dan za dnem že leta trpijo razne oblike šikaniranja ali pa so se prisiljeni udinjati lokalnim močnikom, so žrtve prav tega divjezahodnega esprita. Zato morajo pristojne institucije najprej močno posvetiti sem in rešiti zla ljudi prav tu! Potem pa naprej! Dokler spet vsi ne zadihamo. Pod svobodnim soncem. V ohranjeni naravi. In človeka vrednem življenju.

Ko in kjer je to, ne morejo nobene podnebne spremembe in sploh nič, nobena sila, ne življenju, ne ljudem, ne naravi, v resnici do živega! Je pa vprašanje, ali si kdo tega v tem zatohlem koruptivnem podalpskem »žepu« sploh v resnici želi!? Še bolj pa, jasno, ali si upa!?

Seveda pa je na drugi strani prav tako res, da, ko gre za institucije, ki naj bi zaščitile državljane in javni denar pred zlorabo in terorjem, ne prvo ne drugo vprašanje zanje ne more in ne sme biti relevantno! Tam so zato, da to opravijo! Brez odlašanja, brez oklevanja, brez mencanja in brez strahu! Torej, naj izvolijo! Za začetek, v Loški Potok!

Svet nad Malim Logom. // Foto: Ana Ašič

Več: Saga »Sence v raju Loškega Potoka« // Epizoda I // KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 17. junij 2024, https://anaasicsic.com/2024/06/17/kaj-dogaja-v-loskem-potoku-tragika-odrocne-obcine-kdo-jo-v-resnici-vodi-ni-vse-zadruzno-zlato-kar-se-sveti-indijanci-na-zemlji-z-nafto-pa-palestinci-in/

Foto: Ana Ašič

Več: Saga »Sence v raju Loškega Potoka« // Epizoda V // DRAVSKE ELEKTRARNE IN MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO HOČEJO ZDAJ 628 TISOČ EVROV DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA ZA SPORNO VETRNO ELEKTRARNO V MALEM LOGU, ZA KATERO JE VLOŽENA TOŽBA IN OB NJEJ MRGOLI OKOLJSKIH NEPRAVILNOSTI, SKUPAJ S KRŠITVIJO AARHUŠKE KONVENCIJE!, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 2. oktober 2024, https://anaasicsic.com/2024/10/02/dravske-elektrarne-in-ministrstvo-za-okolje-podnebje-in-energijo-hocejo-zdaj-628-tisoc-evrov-davkoplacevalskega-denarja-za-sporno-vetrno-elektrarno-v-malem-logu-za-katero-je-vlozena-tozba-in-ob-njej/

Več: Saga »Sence v raju Loškega Potoka« // Epizoda IV // »VSE SO PREŽIVELI. TAKŠNEGA »ZELENEGA« PREHODA, OD VSE PRESITOSTI, DEKADENCE IN IZOBILJA ZBLOJENEGA EVROPSKEGA, NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA DIVJEGA ZAHODA PA NE BODO!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 13. in 14. avgust 2024, https://anaasicsic.com/2024/08/14/vse-so-preziveli-taksnega-zelenega-prehoda-od-vse-presitosti-dekadence-in-izobilja-zblojenega-evropskega-nemskega-in-slovenskega-divjega-zahoda-pa-ne-bodo/

Več: Saga »Sence v raju Loškega Potoka« // Epizoda III // AROGANCA SLOVENSKE DRŽAVNE IN OBČINSKE ENERGETSKE HOBOTNICE PLUS SLOVENSKA URADNIŠKO KLEČEPLAZNA UKLONJENOST IN IGNORANCA! TAKO PRIDE DO TEGA, KAR SE ŽE VSE OD MAJA DOGAJA NAD MALIM LOGOM V OBČINI LOŠKI POTOK! IN TO RAZDEJANJE JE ŠELE ZAČETEK »MASAKRA«, KI GA V TE KRAJE PRINAŠA NESREČNA SPREGA LAKOMNEGA KORUPTIVNO KONTAMINIRANEGA ZASEBNO-OBČINSKEGA ENERGO »SOCIALNEGA« ZADRUŽNIŠTVA IN DRŽAVNIH DRAVSKIH ELEKTRARN! POTOČANI RES LAHKO REČEJO, KAR BO PRAV KMALU VPILO DO NEBA: »BOJ SE DOMAČEGA ČLOVEKA, KI LASTEN DOM PREDA IN PRODA TAKŠNI BREZVESTNI HOBOTNIČNI ZDRUŽBI!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 9. avgust 2024, https://anaasicsic.com/2024/08/09/aroganca-slovenske-drzavne-in-obcinske-energetske-hobotnice-plus-slovenska-uradnisko-kleceplazna-uklonjenost-in-ignoranca-tako-pride-do-tega-kar-se-ze-vse-od-maja-dogaja-nad-malim-logom-v-obcini-los/

Foto: Ana Ašič

Več: Saga »Sence v raju Loškega Potoka« // Epizoda II // KO PRIDEJO DRAVSKE ELEKTRARNE Z VETRNICO V LOŠKI POTOK: KLJUB EKSPLICITNI NARAVOVARSTVENI USMERITVI ZAVODA ZA VARSTVO NARAVE, DA SE TO SME ŠELE S 1. AVGUSTOM, SO NAD MALIM LOGOM BRUTALNO POSEGLI V NARAVO ŽE MAJA! GRADBIŠČE NI OZNAČENO IN NI ZAVAROVANO, KOT TO ZAHTEVA GRADBENA ZAKONODAJA! NAKLJUČNI POPOTNIK LAHKO PADE 4 ALI 5 METROV GLOBOKO! BO TO GLOBA!? IN, ALI SE LASTNIK ZEMLJIŠČA ZAVEDA, DA JE ZA KRŠITVE IN POVZROČANJE NEVARNOSTI ODGOVOREN ON!?!, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 25. junij 2024//4. julij 2024, https://anaasicsic.com/2024/07/05/ko-pridejo-dravske-elektrarne-z-vetrnico-v-loski-potok-kljub-eksplicitni-naravovarstveni-usmeritvi-zavoda-za-varstvo-narave-da-se-to-sme-sele-s-1-avgustom-so-nad-malim-logom-brutalno-posegli-v-nar/

Foto: Ana Ašič

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Ana Ašič

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

Foto: Milan Cerar