»Kako naj na območju Areha razvijamo »pet zvezdični« turizem, če drugi lobiji načrtujejo izgradnjo 56 dvesto metrskih vetrnih elektrarn na območju Pohorja od Areha do Rogle!? Ali bomo prestižnim obiskovalcem ponujali nastanitev, ogled in pohodne ture ob gigantskih vetrnicah, ob tujkih, ki na Pohorje ne sodijo, in ki bodo trajno devastirali njegovo podobo? Naslednji primer, ki je skregan z zdravo pohorsko kmečko pametjo, je izgradnja novih enoslednih kolesarskih poti prek Pohorja! Ali ne bo to velika poceni pridobitev za uničevalce pohorske narave na neregistriranih motokros motorjih in terenskih vozilih poleti in nov prostrani poligon za motorne sani pozimi? Kakšno bo zadovoljstvo prestižnega obiskovalca na kolesu, ki bo, ob pričakovanju dosega željene destinacije s kolesarjenjem po neokrnjeni naravi, v tišini gozdov, moral zaradi svoje varnosti iskati skrivališča pred uničevalci naravnega okolja na motokros motorjih? Namesto tišine gozda in ptičjega petja, ga bo spremljal rezki hrup štirikolesnikov ter zdravju škodljiv infrazvok in nizkofrekvenčni hrup vetrnic. Namesto gozdnih vonjav in čistega zraka pa bo vdihaval smrad in strupe izpušnih plinov.«
Foto: Drago Pregl
Piše: Drago Pregl, inženir gozdarstva, lastnik gozda, planinec in lovec iz Lovske družine Hoče, vodja projektov v podjetju Ledinek Engineering iz Hoč
Foto: Drago Pregl, Marjan Artnak
Naslovna fotografija: Drago Pregl
13. september 2023
Pretekli teden je bil v kulturnem domu v Rušah strokovni posvet z naslovom »Infrastruktura za razvoj »outdoor« turizma na Mariborskem in Hočkem Pohorju ter Arehu«. K sodelovanju smo bili povabljeni tudi drugi deležniki, ki smo tako ali drugače vpeti v ta prostor. Na posvetu sem sodeloval kot prebivalec Pohorja, občan občine Hoče – Slivnica in predstavnik Lovske družine Hoče, zato v nadaljevanju nekaj razmišljanj in refleksij na posvet.
»Outdoor« destinacija za 365 dni v letu
V prvem delu posveta so predstavniki Regionalne razvojne agencije Podravje – Maribor, župani in predstavniki občin Maribor, Hoče-Slivnica in Ruše spregovorili o projektih in aktivnostih, ki jih peljejo na področju infrastrukture na tem delu Pohorja. Predstavljene so bile aktivnosti oziroma projekti za razvoj turizma na tem delu Pohorja, kakor tudi namere za širše povezovanje »outdoor« aktivnosti na celotnem Pohorju.
Med predstavniki je direktor javnega podjetja Marprom predstavil tekoče in prihodnje projekte za razvoj turizma na Mariborskem in Areškem Pohorju. Vlaganja v infrastrukturne projekte so velika, je dejal. Povedal je, da ima Pohorje potencial za »outdoor« destinacijo 365 dni v letu. Prav tako je predstavil težave, s katerimi se podjetje srečuje pri uresničevanju vizije razvoja turizma na tem delu Pohorja, predvsem pri iskanju skupne poti z ostalimi uporabniki prostora in lastniki zemljišč, kjer so ali bodo umeščene športne naprave in drugi objekti. Nekaj svojih misli je izrazil tudi ambasador blagovne znamke Pohorje, Filip Flisar. Med predstavitvijo projektov predstavnikov občin je bilo ves čas poudarjano, da ima Pohorje potencial za turizem 365 dni in za »pet zvezdični« turizem.
V drugem delu posveta se je odvila okrogla miza z naslovom »Razvoj »outdoor« turizma na Pohorju – izzivi in priložnosti«. Na okrogli mizi so sodelovali moderator okrogle mize, predstavniki Zavoda za gozdove, Zavoda za varstvo narave, direktor javnega podjetja Marprom, predstavnica lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak, predstavnik podjetja Alliance ASE, predstavnik podjetja SiDG.
Kje so meje narave in okolja?
S strani Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave je bilo jasno povedano, da ima Pohorje omejeno kapaciteto obremenitve naravnega okolja, da je potrebno vsak poseg v naravni prostor natančno proučiti v smislu trajnostnega razvoja in ohranitve narave na Pohorju ter oceniti ali so določeni posegi mogoči, ne samo z zakonskega vidika, ampak predvsem z vidika trajnostne ohranitve narave na Pohorju.
Foto: Drago Pregl
Skozi razpravo na okrogli mizi je bilo zaznati, da so interesi, ideje, želje raznih deležnikov v tem prostoru v bistvu neusklajene ter za ohranitev narave in ogroženih živalskih vrst na Pohorju mnoge neizvedljive.
Kot prebivalcu in poznavalcu narave na Pohorju se mi je med samo predstavitvijo projektov in med okroglo mizo postavilo več odprtih vprašanje in dilem.
Razvoj turizma na Pohorju: V katero smer in kje želimo razvijati kakšno vrsto turizma? Kolikšna bo dodana vrednost novih objektov za lokalno okolje? Kakšna bo cena, ki jo bo plačalo okolje? Ekologija? Vpliv na prebivalce? Na redke prostoživeče živali na Pohorju? Ali bo cena spreminjanja naravnega okolja prinesla multiplikativno povečanje blaginje za lokalno prebivalstvo na več področjih? Ali propad naravnega okolja?
Umeščanje objektov in spreminjanje naravnega okolja zahteva zelo natančno proučitev, kaj bo to pomenilo za okolje na dolgi rok. Ali bodo vplivi povzročili degradacijo in spreminjanje narave, naravne krajine, navade ljudi?
Med množičnim in »pet zvezdičnim« razvojem
Skozi predstavitev in razpravo na okrogli mizi se je pokazalo, da so cilji predvsem v smislu povečanje množičnega turizma na območju Bellevueja in Areha, prav tako povečanje s strani Ruš na Ruško Pohorje. Kaj to pomeni za lokalno prebivalstvo, pa ni nihče podal odgovora.
Nihče ni govoril o tem, kje je meja nosilne kapacitete okolja. Z večanjem števila turistov se povečuje obremenitev na okolje, odpadki, onesnažena voda. Kako se bo vzporedno razvijala cestna infrastruktura na Pohorje? V vznožju Pohorja? Parkirišča v dolini?
Planirano je povečanje parkirnih kapacitet na območju Bellevueja. Kakšen bo vpliv povečanega prometa iz Hoč do destinacij na Pohorju? To ni bilo predstavljeno. Kaj bo z izviri pitne vode na nižjih lokacijah, če se bo na vrhu povečalo onesnaževanje? Profitno naravnani projekti pri svojem uresničevanju zasledujejo ekonomske cilje, ki v večini primerov niso bili transparentno predstavljeni. Upravičeno je pričakovanje, da bodo lokalni ponudniki hrane in nastanitev imeli priložnost za razvoj, ter da bo to generiralo nove ponudnike na trgu, nova delovna mesta, da se bodo razvijale nove uspešne zgodbe. S tem pa tudi pritisk na okolje in naravo.
Množični turizem se naj razvija na Mariborskem Pohorju do območja Areha in tukaj menim, da bi se moral tovrstni turizem končati. Od območja Areha proti Šumiku in centralnemu delu Pohorja bi bilo potrebno razvijati butični prestižni »pet zvezdični« turizem! Potrebno bo ustvariti pogoje, ki bodo pripeljali prestižne goste. Ti bi morali biti deležni drugačne ponudbe, za katero bodo pripravljeni plačati več. Potrebno bo imeti zgodbo, kulinarično ponudbo, destinacije, ki bodo ponujale oddih, doživetje pristne narave, harmonijo pohorskih gozdov, doživetje lokalnih kulinaričnih užitkov. To bo imelo prijaznejši odnos do okolja, lokalnega prebivalstva, dajalo večjo dodano vrednost in omogočalo kvalitetnejši, okolju prijaznejši in hitrejši razvoj lokalnega okolja.
Prestižna ponudba pod gigantskimi industrijskimi napravami ter v agresivnem hrupu in smradu štirikolesnikov!?
Pri razmišljanju o možnostih razvoja »pet zvezdičnega« turizma na Pohorju pa se postavi nekaj velikih vprašanj, ki v tem trenutku po zdravi kmečki pameti ponujajo predvsem odgovor, da nekdo določenih zadev ne razume ali ga ne zanimajo! Navajajo tudi na misel, da je nekdo naredil projekt, ker je dobil določena denarna sredstva in ga je potrebno zdaj izdelati, če pa bo kdaj tudi v resnici uspešno izveden, se ne ve ali ni pomembno.
Foto: Drago Pregl
Kako naj na območju Areha razvijamo »pet zvezdični« turizem, če drugi lobiji načrtujejo izgradnjo 56 dvesto metrskih vetrnih elektrarn na območju Pohorja od Areha do Rogle!? Ali bomo prestižnim obiskovalcem ponujali nastanitev, ogled in pohodne ture pod gigantskimi vetrnicami, pod tujki, ki na Pohorje ne sodijo, in ki bodo trajno devastirali njegovo podobo?
Naslednji primer, ki je skregan z zdravo pohorsko kmečko pametjo, je izgradnja novih enoslednih kolesarskih poti prek Pohorja! Ali ne bo to velika poceni pridobitev za uničevalce pohorske narave na neregistriranih motokros motorjih in terenskih vozilih poleti in nov prostrani poligon za motorne sani pozimi?
Kakšno bo zadovoljstvo prestižnega obiskovalca na kolesu, ki bo ob pričakovanju dosega želene destinacije s kolesarjenjem po neokrnjeni naravi, v tišini gozdov, moral zaradi svoje varnosti iskati skrivališča pred uničevalci naravnega okolja na motokros motorjih? Namesto tišine gozda in ptičjega petja, ga bo spremljal rezki hrup štirikolesnikov ter zdravju škodljiv infrazvok in nizkofrekvenčni hrup vetrnic!? Namesto gozdnih vonjav in čistega zraka pa bo vdihaval smrad in strupe izpušnih plinov!?
»Smernice bomo morali dati naravovarstveniki, gozdarji in lokalno prebivalstvo, ne pa parcialni interesi in pohlep posameznikov!«
Pohorje ima resne potenciale za »pet zvezdični« turizem, ki ga je potrebno skrbno načrtovati, razvijati, iskati poti za večanje dodane vrednosti in sočasno zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
Vendar je potrebno za razvoj takšnega turizma predhodno rešiti problematiko nelegalne vožnje motokros motorjev, terenskih vozil in motornih sani v naravnem okolju. Prav tako je potrebno prepovedati gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju!
Na nivoju države bo potrebno strateško doreči, kakšen bo razvoj Pohorja v nadaljnjih 20 letih in desetletjih, ki bodo sledila. In, seveda, treba bo prisluhniti naravi na Pohorju!
Smernice bomo morali dati naravovarstveniki, gozdarji in lokalno prebivalstvo, ne pa parcialni interesi ali gol, kratkoročni kapitalski pohlep posameznikov, ki vidijo Pohorje le kot prostor in objekt uresničitve svojih kapitalskih interesov; kaj bo ostalo prebivalcem in zanamcem na Pohorju, pa jim zelo očitno ni niti malo mar. Žal se zdi, da v to kategorijo sodi tudi oblast v Sloveniji.
Foto: Drago Pregl
O avtorju
Drago Pregl, rojen leta 1969 v Mariboru, že vse življenje živi, kot pravi, »v naravi in z naravo« v vasi Pivola pri Hočah. Po končani osnovni šoli se je vpisal na srednjo gozdarsko šolo v Postojni, ter zatem nadaljeval študij gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je pridobil naziv inženir gozdarstva. Po nekaj letih praktičnega dela z gozdom in lesom, je dokončal še dodiplomski študij ekonomije ter nadaljeval specialistični študij managementa. Danes je ta 54-letni inženir gozdarstva, ekonomist in menedžer ter lastnik gozda, navdušen planinec in senzibilen ter za naravo zavzet lovec Lovske družine Hoče, pa, kot lahko zgoraj vidimo, tudi nadarjen pisec in sijajen prostočasni fotograf narave in okolja, zaposlen v svetovno uveljavljenem podjetju za proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev Ledinek Engineering d.o.o. iz Hoč, kjer je vodja projektne pisarne, se pravi vodja projektov v tem mednarodno izjemno uspešnem slovenskem podjetju.
Foto: Drago Pregl
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Marjan Artnak
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
