BO VIRTUALNA ABSTRAKCIJA OMEHČALA NAŠE SRCE? BO TAKO MOČNA, DA BOMO RES OZAVESTILI VEČNI KROG ŽIVLJENJA? GA DOJELI, SPREJELI IN ZAČELI UTRIPATI Z NJIM V UNIVERZALNEM SOŽITJU? IN SOČUTJU?

Del svetovne razstave lova in narave »Eno z naravo«, ki je letos med 25. septembrom in 14. oktobrom v Budimpešti, je tudi razstava inovacij »Future of Nature«, »Prihodnost narave«. Čeprav je to slišati mnogo bolj pompozno in obetavno od tega, kar potem dejansko ponuja obiskovalcem, je tu vendarle moč videti tudi kaj, kar močno presega suhoparno tehniko raziskovalnih dronov in interaktivnih iger in aplikacij s področja trajnosti, lova in ohranjanja narave. Pri tem je prav gotovo največja atrakcija virtualna umetniška instalacija z naslovom »Krog življenja«, »Circle of Life«, vizualni interaktivni prikaz »kontinuiranega toka življenja okoli nas«, kot je uvodno zapisano pred vhodom v virtualno zasnovan prostor, ki ga je avtorsko zasnoval “One With Nature” Team, odgovoren za predstavitev inovacij in digitalnih tehnologij. To je umetniška filmska instalacija, pri kateri je človek, obiskovalec, postavljen v umetniško virtualni prostor, v temno vesolje, tako, da, ne glede, kje v njem stoji, začuti, da je tudi sam le delček narave, kjer lahko obstaja le v enakovredni medsebojni »interaktivnosti« in soodvisnosti: v njej živi, mine kot vse, izgine v črni luknji in znova vznikne v večnem krogu življenja. »Elementi, ki ustvarjajo in negujejo življenje v teku časa, se kar naprej vrtijo, vrtinčijo okoli vseh naravnih bitij, vključno z nami, ljudmi: to je krog življenja. Vidimo lahko, da so v tem krogu vsa živa bitja samo oblike iste eksistence, v kateri so vsi, tudi ljudje, med seboj enaki: eno z naravo.«

Konferenčni center in razstavišče inovacij na »Eno z naravo« v Budimpešti // Foto: Ana Ašič

Tekst in fotografije: Ana Ašič

29. septembra 2021

Vse fotografije: Ana Ašič

Avtorji “Circle of Life Installation”: “One With Nature” Team, odgovoren za predstavitev inovacij in digitalnih tehnologij

»Krog življenja« je umetniška filmska instalacija, pri kateri je človek, obiskovalec, postavljen v umetniško virtualni prostor, v temno vesolje, tako, da, ne glede na to, kje v njem stoji, začuti, da je le drobcen delček narave, kjer lahko obstaja le v enakovredni medsebojni »interaktivnosti« in soodvisnosti: v njej živi, mine, kot vse, izgine v črni luknji in znova vznikne v večnem krogu življenja. »Elementi, ki ustvarjajo in negujejo življenje v teku časa, se kar naprej vrtijo, vrtinčijo okoli vseh naravnih bitij, vključno z nami, ljudmi: to je krog življenja. Vidimo lahko, da so v tem krogu vsa živa bitja samo oblike iste eksistence, v kateri so vsi, tudi ljudje, med seboj enaki: eno z naravo.«

Doživetje je še eno v nizu umetniških intervencij na tej svetovni lovski in naravovarstveni razstavi, s katero je Madžarska nedvomno želela pokazati sebi in svetu, da misli zelo resno ne le s tem, da je in ostaja pomembna evropska in svetovna lovska destinacija, ampak, da sta pomemben del njene vizije zelo zares tudi znanost in tehnologija, pri čemer je za Madžare vse, vsaj tak vtis daje razstava »Eno z naravo«, od prvinskega lova do virtualnih tehnologij močno povezano z umetnostjo.

Tako so integralni del osrednje madžarske razstave ekspresivne skulpture in instalacije ter poslikave, ki so jih ustvarili sodobni madžarski likovni umetniki, filmsko upodobljena narodna legenda o Čudežnem belem jelenu, pa virtualne instalacije kot je »Krog življenja«.

Eden od vrhuncev svetovnega lovsko naravovarstvenega Expa je bila prav gotovo tudi svetovna premiera novega in prav za to priložnost napisanega glasbenega dela, simfonije posvečene »One With Nature«, Lászlá Dubrováya, enega najvidnejših madžarskih sodobnih skladateljev, ki je tudi s svojo osebno prisotnostjo počastil občinstvo v nedeljo zvečer na čudovitem gala koncertu »Eno z naravo« v budimpeštanski Palači umetnosti in v briljantni izvedbi sijajnega Madžarskega nacionalnega filharmoničnega orkestra ter Madžarskega nacionalnega zbora pod vodstvom odličnega in obetavnega dirigenta mlajše generacije Roberta Farkaśa (mimogrede, priimek Farkás je slovensko Volk).

Ni čudno torej, da so tudi »Future of Nature«, »Prihodnost narave«, »inovativni showroom« in tehnološke možnosti, ki jih ponuja sodobni čas, na tej budimpeštanski razstavi akcentirani z umetniškim prijemom, ki nas vse in vsakega posebej nagovarja in vabi v »eno z naravo«.

Ostaja le vprašanje, ali bo tehnologija uspešnejša in prepričljivejša pri tem ozaveščanju kot so bila vsa dosedanja stoletja in tisočletja resničnega bivanja z naravo? Bo virtualna abstrakcija končno tako močno segla v našo zavest, v naša čutenja in naše srce, da se bomo tega »kroga življenja« in naše »enakosti« v njem končno ne le zavedli, ga dojeli in sprejeli; ampak bomo z njim in z vsemi bitji »v skupnem obstoju in medsebojni povezanosti in soodvisnosti« začeli utripati v univerzalnem »interaktivnem« sožitju? In sočutju?

Foto: Ana Ašič