Preverjeno učinkovit scenarij se zmeraj znova ponavlja. Človeka postavijo. Obenem že spišejo »dokumentacijo«, ki utegne priti prav ob znakih neposlušnosti. Nekaj časa je vse v najlepšem redu. Izbrani pridno posluša, saj se z vsem šele seznanja. Fotografije v medijih so čedne in dopadljive, sporočila pa povsod le čisti piar. Potem se protagonistu nekega dne zazdi, da zdaj že toliko ve in obvlada in je čas, da nekaj naredi, ukrene, spremeni, izboljša, uredi. Vse je dobro, če pri tem natančno upošteva navodila. Če ne, če se opazijo odkloni od »prave« poti, svojeglave ideje, se kaj hitro začnejo pojavljati fotografije, na katerih je vse manj prijeten na pogled; in tu in tam zapisi, ki že budijo dvome. Če se svojeglavost in neposlušnost nadaljuje; in ko se ob tem še sinergično najdeta in povežeta vsaj dva, kaj šele trije interesi, ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo, se zgodi klik in vnaprej pripravljena dokumentacija pride v javnost. Plaz je sprožen. Ko se vihar poleže, zavlada tišina. Zadeva je rešena.
Foto: Twitter
Tekst: Ana Ašič Foto: Twitter
22. julij 2020
Ko smo v čarobni noči 18. julija 2019 z Juretom Ponikvarjem ob polnoči kot »nočne straže« hodili po rosnih travnikih na Blokah ter čakali medvede in volkove, ki jih seveda ni bilo, me je ob besedah, ki si jih je v nočnem miru s prisotnimi kmeti neformalno, a prepričljivo izmenjevala ministrica za kmetijstvo, prvič zares spreletelo, da ta gospa ne bo dolgo tam, kjer je, če to, kar govori, misli resno.
Takrat je dr. Aleksandra Pivec v svojem značilnem prleškem slogu, v bolj ali manj dopadljivi mešanici prostodušnega štajerskega temperamenta, vsaj navidezno iskrene prizadetosti in nekakšne dekliške prisrčnosti, zatrjevala, da bo odločno posegla v subvencijsko politiko ter poskrbela za to, da se ta sredstva v večji meri pričnejo stekati k resničnim kmetom in manj le k velikim podjetjem slovenskega kmetijstva. To bi bil odličen korak v pravo smer. Vendar je bil poleti (lani), prav tako kot je danes, videti še povsem utopičen, kar potrjuje tudi aktualno dogajanje. Ne vemo, ali ji je bilo že julija (lani) jasno, a danes prav gotovo že vsaj sluti, da na mestu, kjer (še) je, ni zato, da bo delala red po svoji glavi, ampak zato, da bo ohranjala status quo ali ga kvečjemu »širila«; novo pa bo samo tisto, kar bodo rekli gospodje, ki so jo na to mesto postavili.
Zato tudi očitno ni takoj dovolj jasno razumela, da je v tej državi, njenem resorju in njenem osončju vsaj pet stvari, ki so povsem nedotakljive.
Prva so prav gotovo milijonska evropska sredstva in subvencije v kmetijstvu, ki so, kljub drobtinam, ki navidezno padajo z mize na vse strani, v večinskem deležu namenjena predvsem zmeraj »istim in tapravim«.
Drugo je zemlja. Sklad kmetijskih zemljišč. In spremembe, ki se na tem področju pripravljajo. Tu bo spet moralo biti tako, kot bodo rekli »isti in tapravi«, da bodo ob tem, ko imajo veliko, imeli še več.
Foto: Twitter
Tretje je veterina. In uprava za varno hrano. Od tega roke takoj proč! Ve se, kdo je tu glavni! Veterinarji; in to takšni! ki ne bodo pustili »eni«, da bo nos vtikala v dobro vpeljane in utrjene posle; pa četudi je ta, ki so jo sami postavili!
Četrto je morda tudi gozd. A ne tisti, ki ga ona vidi; temveč tisti, ki ga ne vidi! Ona in tudi marsikdo drug ne! Spet so tukaj, še četrtič, zraven »isti in tapravi«, ki imajo vse v rokah, še posebej pa z vse večjim veseljem koncentrirajo nadzor nad gospodarjenjem z vsemi obnovljivimi viri v državi, od gozdov do vetrne energije, kar s perfidno umeščenostjo v uradno sprejeto globalno aktivistično agendo in v vse bolj nekritično samoumevni eko boljševizem brezogljične histerije, prinaša izjemne ekstra profite v obliki državnih subvencij in evropskih nepovratnih sredstev.
In peto je seveda mesto predsednika najbolj multiinstrumentalne stranke v državi, po čemer je na subtilno pobudo spet »istih in tapravih«, tako, da niti ne ve, kako je prišlo do tega, z vsem žarom posegla, in morda prepozno, če sploh je, ugotovila, da je bila poslana v žerjavico po kostanj.
Več: PLESALA JE ENO POLETJE?, AnaAsicSic! Publicistika s pogledom, 11. decembra 2019, https://anaasicsic.com/2019/12/11/plesala-je-eno-poletje/
