VELIKO DEJANJE MAJHNE SKUPNOSTI IZ SLOVENSKE PRESTOLNICE, KI PRISTNO, PRETANJENO, SRČNO IN RAHLOČUTNO, A PRAV S TEM NAJBOLJ VELIČASTNO IN BOLJ KOT MILIJON NAJBOLJ GLASNIH BESED, SLAVI TO, KAR SMO BILI, KAR SMO, IN, KAR LAHKO POSTANEMO!

Ko s perspektive današnjega prazničnega popoldneva 25. junija gledamo na vse, kar se je v minulih dneh dogajalo okoli letošnje 35-letnice slovenske osamosvojitve, smo na našem spletnem portalu nekako soglasni, da je bil v vsem tem prav dan pred dobrimi desetimi dnevi, prav tista nedelja, prav uradna, a nadvse pristna in navdihujoča vrnitev kipa Sejalca, ko je po 85 letih v slovenski prestolnici ponovno zaživela 3,7 metrov visoka skulptura, ki jo je leta 1931 ustvaril kipar in slovenski ekspresionistični velikan France Kralj, da je bilo prav to, torej, za nas najlepše voščilo in najbolj fascinantna proslava ob 35. rojstnem dnevu samostojne Slovenije! Decentna in morda za koga kot dogodek s približno 120 prisotnimi navidezno skromna in komorna, a z vso zgodbo o neumorni prizadevnosti in vztrajnosti vseh, ki so z neverjetnim entuziazmom, predanostjo in ustvarjalno vznesenostjo botrovali temu velikemu podvigu in njegovi uresničitvi; pa z vso simboliko, ki jo je prinesla v prostor in med nas, vsekakor velika, največja! To je res veliko, navdihujoče dejanje majhne skupnosti iz slovenske prestolnice, ki pristno, pretanjeno, srčno in rahločutno, a prav s tem najbolj veličastno in bolj kot milijon glasnih besed, slavi to, kar smo bili, kar smo, in, kar lahko postanemo! »Sejalec« je spet med nami! Naj v letih, ki so pred nami, njegova inspirativna vrnitev in njegova setev končno in spet res zrasteta v zdravo klasje mnogoterih novih takšnih zgodb v tem našem prostoru in času, saj to in predvsem to z vso svojo dejansko in simbolno pomenskostjo najbolj počasti in proslavi vsakega človeka, vsako resnično skupnost, vsako obletnico, vsak praznik.

Najlepša, najbolj navdihujoča proslava ob letošnji 35 letnici samostojne Slovenije je bila že deset dni pred uradno proslavo, ko se je v srce Ljubljane vrnil Sejalec Franceta Kralja! / Pobudniki vrnitve Sejalca iz Štefanove 9 v Ljubljani so vztrajali pri skupinski spominski fotografiji vseh, ki smo se udeležili dogodka // Foto: Erik Nik Neubauer

Piše: Ana Ašič

Več: SEJALEC 1931 | 2026, https://kipsejalec.si/

Foto: Ana Ašič, Erik Nik Neubauer

Naslovna fotografija: Ana Ašič

DONACIJA SIC!

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za izvirno, angažirano, kritično, pristno, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!

25. junij 2026

»Pod okni pritličja, na pločniku Gajeve ulice, pred sveže opleskano sijočo štirinadstropno moderno stavbo, stojijo v ravni vrsti mlada drevesa bujnih krošenj, posajena v lične lonce. Pet jih je in najbolj se zgostijo pod režo, ki ločuje dva stolpiča stavbe, povezana v celoto. Z ravne strehe navzdol visita dve vitki zastavi, trobojnici, ena z leve, druga z desne, vsaka s svojega stolpiča, in segata od roba strehe vse do drugega nadstropja. Na levem delu stavbe, spodaj, pod diskretnim vencem, ki ločuje stanovanjski del od poslovnega, s črnimi pokončnimi črkami v dveh vrsticah piše: HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ. In v reži, desno od glavnega vhoda, na betonskem, spredaj zaobljenem postamentu stoji – SEJALEC. Njegov avtor je France Kralj. Njegovi doprsni plastiki, posvečeni Ignaciju Borštniku in Antonu Verovšku, že nekaj let stojita pred stavbo Opere v neposredni bližini. Iz fotografije ni razvidno, iz kakšnega materiala je narejen kip, čeprav danes vemo, da je bil iz lesa, obdanega s tolčenim bakrom. In fotografija je črno-bela. Na njej ni nobenih ljudi, a ohranja dokumentarni spomin na slovesno otvoritev stavbe v soboto, 10. oktobra leta 1931 ob enajsti uri.« S temi besedami je dramski igralec Branko Jordan v nedeljo, 14. junija 2026 nekaj po enajsti uri doživeto uvodno nagovoril vse, ki smo se v sončnem in vročem nedeljskem dopoldnevu zbrali na Štefanovi 9, v srcu slovenske prestolnice.

Sejalec, avtor France Kralj, les in tolčeni baker, 1931 / Rekonstrukcija v bronu, Denis Vučko in Denis Dražetić, 2026 // Foto: Ana Ašič

»Danes, 14. junija 2026, po 85 letih, se po več kot desetih letih prizadevanj, slavnostno zaključuje pobuda stanovalcev Štefanove 9 o ponovni postavitvi rekonstrukcije skulpture Sejalca Franceta Kralja, ki je medtem že davno izginil iz zavesti mimoidočih. Obstajala sta le prazna neizpolnjena reža in betonski, spredaj zaobljeni postament. V teh letih je projekt pričel povezovati vedno več ljudi in ustanov, njegova neumorna gonilna sila pa je bil naš sostanovalec Vid Libnik,« so pod praznično okrašeno hišo odzvanjale besede Branka Jordana in s svojim vznesenim zvenom med prisotnimi prebujala praznične občutke o tem, da smo priča res nečemu čudovitemu, izjemnemu, enkratnemu. Ker so osrednji slovenski mediji ta čudoviti dogodek zelo dobro »pokrili«, spoštovani bralci in bralke, vas ne bi utrujali s ponavljanjem vsega, kar morda že veste; če pa česa še ne, vas vabimo, da se vsem podrobnostim in kronologiji natančneje posvetite na uradni strani »Sejalca« https://kipsejalec.si/, ki jo je sijajno postavil Vid Libnik, iniciator in idejni snovalec ponovne postavitve Kraljeve umetnine, skupaj s sostanovalci Štefanove 9 (nekdaj Gajeve) v Ljubljani.

Ko s perspektive današnjega prazničnega popoldneva 25. junija gledamo na vse, kar se je v minulih dneh dogajalo okoli letošnje 35-letnice slovenske osamosvojitve, smo na našem spletnem portalu nekako soglasni, da je bil v vsem tem prav dan pred dobrimi desetimi dnevi, prav tista nedelja, prav uradna, a nadvse pristna in navdihujoča vrnitev kipa Sejalca, ko je po 85 letih v slovenski prestolnici ponovno zaživela 3,7 metrov visoka skulptura, ki jo je leta 1931 ustvaril kipar in slovenski ekspresionistični velikan France Kralj, da je bilo prav to, torej, za nas najlepše voščilo in najbolj fascinantna proslava ob 35. rojstnem dnevu samostojne Slovenije! Decentna in morda za koga kot dogodek navidezno skromna in komorna, a z vso zgodbo o neumorni prizadevnosti in vztrajnosti vseh, ki so z neverjetnim entuziazmom, predanostjo in ustvarjalno vznesenostjo botrovali temu velikemu podvigu in njegovi uresničitvi; pa z vso simboliko, ki jo je prinesla v prostor in med nas, vsekakor velika, največja! To je res veliko, navdihujoče dejanje majhne skupnosti iz slovenske prestolnice, ki pristno, pretanjeno, srčno in rahločutno, a prav s tem najbolj veličastno in bolj kot milijon glasnih besed, slavi to, kar smo bili, kar smo, in, kar lahko postanemo! »Sejalec« je spet med nami! Naj v letih, ki so pred nami, njegova inspirativna vrnitev in njegova setev končno in spet res zrasteta v zdravo klasje mnogoterih novih takšnih zgodb v tem našem prostoru in času, saj to in predvsem to z vso svojo dejansko in simbolno pomenskostjo najbolj počasti in proslavi vsakega človeka, vsako resnično skupnost, vsako obletnico, vsak praznik.

Uro pred uradnim odprtjem je bil v prostorih Četrtne skupnosti Center na Štefanovi pogovor o več kot desetletnem »oživljanju« Sejalca // Od leve proti desni: Pogovor je moderiral Branko Jordan, dramski igralec in podpornik vrnitve Sejalca na njegovo mesto (prvi z leve); Franceta Kralja in njegovo umetniško ustvarjanje je predstavil dr. Andrej Smrekar, umetnostni zgodovinar, kustos in nekdanji direktor Narodne galerije v Ljubljani (drugi z leve); Matjaž Počivavšek, akademski kipar, profesor na Akademiji za likovno umetnost in član Komisije za postavitev javnih spomenikov in obeležij v Mestni občini Ljubljana je spregovoril o uresničitvi in poti, ki jo je od pobude s Štefanove 9, pa do umetniške realizacije dveh mladih nadarjenih kiparjev, Denisa Vučka in Denisa Dražetića, »prehodil« Sejalec do končne postavitve na izvirno mesto; Vid Libnik, digitalni ustvarjalec in stanovalec Štefanove 9, ki je bil po besedah vseh govorcev prvi iniciator, vztrajni pobudnik in gonilna sila ponovne postavitve Sejalca, pa je predstavil njegovo pot od prve misli in vprašanja, ko je zagledal prazen podstavek na hiši kmalu zatem, ko se je vanjo preselil leta 2012. // Foto: Ana Ašič

Vid Libnik je bil, kot so poudarjali vsi govorci, prvi in več kot deset let najbolj vztrajni pobudnik za ponovno postavitev Sejalca na izvirno mesto med dvema kriloma ( Štefanova 9 in Štefanova 11) lepe, že modernistične hiše iz leta 1931. Po rodu iz Rogaške Slatine, se je zelo hitro po vselitvi v hišo leta 2021 vprašal, kaj je bilo na praznem postavku. Brskanje po arhivskem gradivu ga je pripeljalo do črno bele fotografije Kraljevega Sejalca iz leta 1931, nadaljnje vztrajno poizvedovanje pa do kiparjevega sina Zlata Kralja ter njegove soproge Jasne Kralj in Kraljeve družine, ki je z največjo naklonjenostjo sodelovala pri prizadevanjih za oživitev Sejalca, skupaj z zavzetimi prebivalci in etažnimi lastniki Štefanove 9, ki so sofinancerji, in so v zahvali Vidu Libniku poudarili, da jih je, »četudi bi bilo v skoraj sto let stari hiši potrebno postoriti tudi marsikaj drugega, s svojo ljubeznivo in spoštljivo komunikacijo znal prepričati, da smo podprli Sejalca in smo danes ponosni, da se je vrnil na našo hišo, Vidu pa res hvaležni, da je vztrajal«. // Foto: Ana Ašič

Sejalec, avtor France Kralj, les in baker, 1931 / Rekonstrukcija v bronu, Denis Vučko in Denis Dražetić, 2026 // Foto: Ana Ašič

»Pet veličastnih« in najbolj zagnanih, vztrajnih in predanih vrnitvi Sejalca na Štefanovo. Od desne proti levi: Branko Jordan, po rodu s Kostanjevice na Krki, dramski igralec in stanovalec Štefanove, kipar Denis Dražetić, Vid Libnik, pobudnik in gonilna sila ponovne postavitve Sejalca; profesor in kipar Matjaž Počivavšek ter kipar Denis Vučko. Mlada kiparja, Dražetić in Vučko, sta ustvarila vrhunsko rekonstrukcijo Sejalca v bronu. // Foto: Ana Ašič

Zbrani avditorij je z zanimanjem prisluhnil zgodbam, ki so z vztrajnostjo, predanostjo in vznesenostjo ponovno pripeljale Kraljevega Sejalca v življenje slovenske prestolnice. Lepa gospa v pikčasti obleki z rdečimi modnimi dodatki na spodnji fotografiji je Jasna Kralj, soproga in zdaj vdova po Zlatu Kralju, sinu vsestranskega umetnika in slovenskega ekspresionističnega velikana Franceta Kralja. V Narodni galeriji v v Ljubljani je prav zdaj na ogled razstava njegovega brata Toneta Kralja. Spomnimo, Zlat in Jasna Kralj sta kmalu po osamosvojitvi Slovenije podarila “Fontano Evrope in Minotaura”, ki je bila pred rektorat Univerze v Ljubljani postavljena leta 1993. // Foto: Ana Ašič

Po 85 letih spet na svojem mestu // Sejalec, avtor France Kralj, les in baker, 1931. Izvirna umetnina je nekje v času 1940 do 1941, še pred začetkom druge svetovne vojne, izginila s tedanje Gajeve, danes Štefanove ulice v Ljubljani. Po pripovedi zdaj že pokojnega kiparjevega sina Zlata Kralja, naj bi skulptura, ki je bila v osnovi iz lesa in obdana s tolčenim bakrom, zaradi slabega tesnenja bakrenih spojev in močnih vremenskih vplivov propadla in bila nekako nepojasnjeno umaknjena. // Zdaj je rekonstruirana v bronu; rekonstrukcija je delo mladih akademskih kiparjev Denis Dražetića in Denisa Vučka, ob mentorstvu profesorja Matjaža Počivavška in v zadnji fazi tudi profesorja Metoda Frlica. Bronasti odlitek je delo Livarne Livartis z Urošem in Borutom Kamškom. // Foto: Ana Ašič

Sejalec, 2026 //Foto: Ana Ašič

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Ana Ašič

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Izdajatelj

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.

Namen nakazila: DONACIJA SIC!

Koda namena: CHAR

HVALA!

Foto: Ana Ašič