Ko sta sredi prejšnjega tedna predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, javno podpisala sporazum o sodelovanju, češ da imajo slovenski lovci in kmetje dovolj »neprofesionalizma«, pa menda »nevključevanja« lovcev in kmetov s strani aktualnih oblasti kot enakovrednih sogovornikov – o čemer bi prav gotovo kar nekaj imeli za povedati tudi na ministrstvu za kmetijstvo in na ministrstvu za naravne vire in prostor; pa še ob množici drugih že tisočkrat od Kovšce in Medveda slišanih floskulah, je v sredo in četrtek ne le završalo, ampak naravnost zahrumelo tako med slovenskimi lovci kot tudi v slovenski naravovarstveni in kritični javnosti, saj sta tako diskurz kot naracija prinesla spomine in dvignila asociacije ter z njimi tesnobo in nelagodje ter »duh« sramotne lovske interventne kampanje ter »političnega umirjanja strasti s streljanjem medvedov« iz leta 2019. Kljub, predvsem na strahu, pa tudi, kot bi rekel nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS, na »lažni lovski solidarnosti« temelječi lovski »spirali molka«, je negodovanje med lovci vse glasnejše in je očitkov o delikatnih in kontroverznih dogajanjih v slovenski lovski krovni organizaciji, se pravi, v krovnem slovenskem lovskem društvu, vse več. Tako da, navkljub neomajni podpori najbolj vdanih in zvestih podpornikov, ki za vsako ceno vztrajajo pri »svojevrstnem« vodenju in drži Alojza Kovšce, se zdi, da postaja to sicer ostro, brezkompromisno in na nek način nevarno vrhovno jedro slovenske lovske organizacije vse bolj osamljena čer sredi vse bolj razpenjenega in razburkanega morja lovskega nezadovoljstva.
Foto: Vlado Jehart
Piše: Ana Ašič
Foto: Vlado Jehart, Marjan Artnak, Jože Podletnik, Ana Ašič
Naslovna fotografija: Vlado Jehart
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!
14. oktober 2025
Januarja 2019 je Državni svet pod tedanjim predsedovanjem Alojza Kovšce, obramboslovca, urarja in lovca, najprej 10. januarja 2019 na izredni seji Komisije za kmetijstvo, le 13 dni zatem, 23. januarja 2019, pa že kar na seji Državnega sveta, intenziviral pritiske na slovensko politiko in sodstvo za takojšen in interventni odstrel medvedov in volkov – Upravno sodišče je namreč jeseni 2018 ustavilo odlok o odstrelu 200 medvedov – ter začel močno pospeševati interesno kampanjo streljaškega krila slovenskih lovcev ter z njim interesno povezanega jurišniškega dela slovenske kmetijske srenje, lovskih jurišnikov iz Sindikata kmetov ter streljaških neučakancev iz dela Kmetijsko gozdarske zbornice, pri čemer je bila tisti dan dvorana Državnega sveta preplavljena s »krvavimi« pripovedmi o »zločinih« slovenskih medvedov, ki da so tedanjemu predsedniku KGZS Cvetku Zupančiču »s kremplji raztrgali polivinil na balah s krmo«; Damjan Oražem, tedanji direktor Zavoda za gozdove Slovenije, je bil ves »bled in bohinj« ter do konca tresav za svoje kasaške konje, s katerimi je za trening dirjal po gozdovih; tedanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca pa ves »strt« in do kosti »preplašen«, češ da ne more več »brezskrbno teči in se rekreirati po Radenskem polju«.
Neustavni interventni zakon iz leta 2019 kot ena največjih sramot slovenske lovske organizacije in največji ter najbolj krvav madež na slovenski lovski časti in etiki!
Navidezna interesno svetniška komedija in farsa pa sta se tisto leto kar hitro sprevrgli v še kako resnično in srhljivo tragedijo, ko je spretnemu streljaško lovskemu in jurišniško kmetijskemu lobiju – pri čemer je treba jasno povedati, da gre tako pri lovcih kot pri kmetih za najbolj glasno vpijočo ter interesno in politično vplivno manjšino in nikakor ne za vse slovenske lovce in kmete, kjer je med prvimi in drugimi mnogo takšnih, ki so nad početjem te lovsko kmetijske manjšine že dolga leta povsem zgroženi – skratka, ko je tem jurišniškim streljačem, podprtim z interesno kontaminirano, da ne rečemo kar korumpirano stroko in politiko, 12. junija 2019 uspelo prižgati zeleno luč za interventno streljanje medvedov in volkov na skupni seji dveh odborov Državnega zbora, Odbora za Kmetijstvo in Odbora za infrastrukturo in prostor, kjer so se glasnim interesom ter vpitju »križajte jih«, »postrelite jih«, te medvede in volke, vendar, pridružile še perfidne tožbe, ter jok in stok, sicer zelo ambiciozne in nikakor ne žrtveno nemočne kmetijske ministrice Aleksandre Pivec, ki je mislila, da si bo na ta način prislužila čim daljše ministrovanje; no, takrat je družno vsem uspelo povezati vse politične opcije, razen Levice, in odpreti pot interventnemu zakonu za odstrel 200 medvedov in 11 volkov, za katerega je sicer kasneje Ustavno sodišče RS aprila 2020 ugotovilo, da je neustaven.
Foto: Vlado Jehart
A medvedi in volkovi so bili pred tem že poleti in do oktobra 2019 praktično vsi do zadnjega postreljeni, kljub temu, da vsak tudi najbolj nadobudni slovenski lovec ve, da se medvedov in volkov, ne le kot ogrožene in zavarovane evropske vrste, ampak tudi po slovenskem etičnem lovskem kodeksu in po zdravi lovski pameti pač ne strelja poleti, predvsem pa ne po političnem diktatu in za umirjanje političnih strasti!
Tisti interventni zakon in poletni odstrel medvedov, ki je bil v bistvu tako uspešno speljan prav v povezavi politike z Državnim svetom Alojza Kovšce in jurišniškim kmetijsko gozdarskim lobijem ter sindikatom Antona Medveda, pa seveda z Lovsko zvezo Slovenije, ki ji je tedaj predsedoval mag. Lado Bradač, ki je bil istočasno na čelu Direktorata za policijo in druge varnostne naloge pri Ministrstvu za notranje zadeve, slednjega je tudi tedaj vodil sedanji minister Boštjan Poklukar, no, ta neustavni interventni zakon in odstrel, ta neustavna intervencija in v bistvu okoljski kriminal, ne le po stari direktivi iz leta 2008, ampak tudi po novi direktivi o okoljski kriminaliteti, ki je stopila v EU v veljavo 20. maja 2024, za katerega vse do danes ni ne politično in ne kazensko še nihče odgovarjal, no, to vse skupaj, ta neustavni masaker medvedov in volkov v slovenskih gozdovih je nesporno ena največjih sramot v skoraj 120 letni zgodovini slovenskega organiziranega lovstva in največji in najbolj temen krvavi madež na slovenski lovski časti in etiki!
Šokantno in delikatno tudi za ugledno mednarodno lovsko javnost
Četudi smo na našem specializiranem spletnem portalu vse tisto dogajanje kritično, analitično in preiskovalno ves čas spremljali od blizu in nikakor ne brez zgroženosti ter ne le z obilo lastne ogorčenosti in tiste iz vrst kritične javnosti, ampak tudi iz častnih lovskih vrst, kar je leta 2019 in 2020 verodostojno zabeleženo v več objavljenih prispevkih na spletnih straneh našega portala, smo vse dejansko šokantne razsežnosti tistega interventnega zakona in kvotnega streljanja več sto medvedov letno dokončno in res v vseh pogledih ozavestili septembra 2021, ko smo se na največji lovski in naravovarstveni manifestaciji, svetovni razstavi in srečanju svetovnega lovstva in naravovarstva, ki je bilo pod naslovom »Eno z naravo«, »One with Nature« od 25. septembra do 14. oktobra 2021 v Budimpešti, srečevali ne le z lovci in »konzervatorji« iz najbolj različnih naravnih in družbenih okolij, ki so s kar precej nelagodja in osuplosti domala obnemeli ob podatku, da se v majhni Sloveniji vsako leto kvotno postreli 200 zavarovanih rjavih medvedov, od tega vsaj 70 odstotkov medvedjih mladičev, kar je z vidika zdravega upravljanja populacije čista »ruska ruleta«, saj pri spolno nezrelih osebkih do 100 kilogramov niti veš ne, kaj si v resnici odstrelil, za katere nosilne osebke si populacijo v resnici prikrajšal.
Močno in prepričljivo pa smo se s tem soočili tiste dni v Budimpešti tudi in še posebej ob srečanju s takrat na novo izvoljenim predsednikom ene najvplivnejših svetovnih lovskih organizacij, to je Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi (CIC – Conseil International de la Chasse et de la Conservation du Gibier), dr. Philippom Harmerjem, uglednim in vplivnim dunajskim industrialcem, ki je takoj zatem, ko mi je galantno poljubil roko, dejal, »lahko me vprašate vse, karkoli, ja, tudi o ferskih delfinih in kitih, kar bo treba vsekakor nekako spremeniti, samo, lepo prosim, ne sprašujte me o slovenskem pobijanju medvedov, o tem pa ne bom govoril« in je potem off-the-record s kratkim stavkom povedal to, kar je edino mogoče, da ob takšnem barbarskem političnem streljanju zavarovane vrste reče plemenit, ugleden in spoštovanja vreden lovec svetovnega ranga in formata; in sploh vsak, ki da kaj na svojo človeško in lovsko čast.
Pri tem je treba nujno omeniti še nekdanjega dolgoletnega direktorja Strokovnih služb Lovske zveze Slovenije Srečka Žerjava, svetovljana in poliglota, lovca in muharja, aktivnega člana zgoraj omenjenega CIC, Mednarodnega sveta za divjad, ki je zdaj že drugi mandat tudi podpredsednik pri FACE, pri Federaciji evropskih lovskih zvez in predsednik njenega Centralnega regiona; in ki mi je v več najinih pogovorih dal jasno vedeti, da se s takšnim streljanjem medvedov ne strinja.
Dr. Philipp Harmer, predsednik Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranjanje divjadi // Budimpešta, 27. september 2021 // https://anaasicsic.com/2021/09/30/domacini-svetovni-in-ponosni-na-svojo-vzhodno-tradicijo-slovenci-nacitani-in-prijazni-a-dolgocasni-nazadnje-je-res-frajtonerca-resevala-slovenski-dan-in-ali-bo-kdaj-drugace/
Kako zelo resno to misli, pa sem dokončno spoznala tudi in prav v kontekstu zgoraj omenjene budimpeštanske svetovne razstave »Eno z naravo«, ko sem ga skupaj z Ladom Bradačem, tedanjim predsednikom Lovske zveze Slovenije, na prizorišču slovenske predstavitve fotografirala, pri tem pa v objektiv ujela velikega nagačenega medveda, »preparat medveda«, kot se reče med lovci, ki je bil ena od atrakcij slovenskega »paviljona«. Fotografija je bila v bistvu čudovita, zato sem jo vključila v reportažo iz Budimpešte, ko pa je Srečko Žerjav videl objavo, me je precej pretreseno a tudi odločno prosil, da fotografijo nemudoma zamenjamo s kakšno drugo, saj enostavno ne more in ne želi nikoli in nikjer »nastopati«, da je videti, kot da se ponaša z ubitimi medvedi, ker to pač preprosto ni nekaj, kar on zagovarja.
Spet demagoška hoja po robu sramote ter politične kompromitacije slovenske lovske organizacije!?
Ko sta sredi prejšnjega tedna predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, javno podpisala sporazum o sodelovanju, češ da imajo slovenski lovci in kmetje dovolj »neprofesionalizma«, pa menda »nevključevanja« lovcev in kmetov s strani aktualnih oblasti kot enakovrednih sogovornikov – o čemer bi prav gotovo kar nekaj imeli za povedati tudi na ministrstvu za kmetijstvo in na ministrstvu za naravne vire in prostor; pa še ob množici drugih že tisočkrat od Kovšce in Medveda slišanih floskulah, je v sredo in četrtek ne le završalo, ampak naravnost zahrumelo tako med slovenskimi lovci kot tudi v slovenski naravovarstveni in kritični javnosti, saj sta tako diskurz kot naracija prinesla spomine in dvignila asociacije ter z njimi tesnobo in nelagodje ter »duh« sramotne lovske interventne kampanje ter »političnega umirjanja strasti s streljanjem medvedov« iz leta 2019.
»Kdo je pooblastil Alojza Kovšco, da podpisuje ta sporazum v imenu vseh slovenskih lovcev? Upravni odbor LZS!? Ali kdo?« so s kar nekaj strani ogorčeno spraševali tisti malo bolj smeli in svojeglavi lovci v elektronskih sporočilih, naslovljenih na naš spletni portal, »kaj je zdaj to«; in, ali »vi kaj več veste o tem«!?
Foto: Vlado Jehart
Seveda ne vemo bistveno več od tega, kar smo lahko tudi sami prebrali v ostalih medijih, kjer se je sicer večinoma »rolala« novica LZS-jeve piar službe in tekst, ki je objavljen tudi na uradni spletni strani Lovske zveze Slovenije.
Soliranje? Ali vendarle mandat Upravnega odbora?
Nekateri člani Upravnega odbora LZS, tega kolektivnega organa upravljanja krovnega slovenskega lovskega združenja, ki je organizirano po zakonu o društvih, pa so vendarle vedeli povedati, da je predsednik LZS na eni izmed preteklih sej na kratko sicer seznanil Upravni odbor in predlagal, da ga slednji s sklepom pooblasti za podpis sporazuma s Sindikatom kmetov, kar je Upravni odbor tudi storil, kaj več o vsebini pa predsednik menda ni povedal, četudi gre za zadeve, ki so javnega pomena in bodo tako ali drugače prej ko slej zadevale vse slovenske lovce, pa tudi širšo slovensko javnost, ki vendarle postaja vse bolj občutljiva ob vprašanjih upravljanja z divjadjo in velikimi zvermi ter s skupnim in javnim dobrim, kar narava nesporno je. Obenem pa je prav upravljanje divjadi in velikih zveri glavna skupna in močno povezovalna interesna točka streljaškega krila slovenskih lovcev in jurišniškega krila slovenskega kmečkega sindikata ter kmetijsko gozdarske zbornice, v imenu katere je tudi njen predsednik dr. Jože Podgoršek prejšnji teden navdušeno pozdravil nov »lovsko-kmetijski« sporazum.
Na naše telefonske klice in elektronska sporočila se Alojz Kovšca itak ne odziva in tudi v četrtek se ni; zaposleni na Lovski zvezi Slovenije pa se, kot nam je bilo neuradno sporočeno, ne smejo odzivati; in sploh smo menda, skupaj še z nekaj nekdanjimi najvišjimi lovskimi funkcionarji na nekakšnem nenapisanem seznamu ne le nezaželenih, ampak tudi »prepovedanih« oseb.
Lavreatka z bronasto lovsko plaketo kot »persona non grata«!?
To je seveda ne le v očeh laične in kritične javnosti, ampak tudi v marsikaterem lovskem pogledu ne le povsem nerazumljivo, ampak tudi nesprejemljivo, ne le zato, ker je kritično in preiskovalno novinarstvo o javnih zadevah, kakršna je narava in njeno upravljanje, v javnem interesu per se; temveč še posebej zato, ker smo prav mi tudi lovski lavreati in sem osebno ponosna, da mi je kot kritični in zavzeti novinarki »za izjemne zasluge pri ozaveščanju ljudi na področju varstva in ohranjanja narave« Zveza lovskih družin Kočevje, ki se s svojo umeščenostjo v najbolj centralno območje medvedov in velikih zveri ter s svojimi izkušenimi lovci nedvomno in nesporno spozna na medvede in problematiko upravljanja velikih zveri, julija 2021 podelila bronasto lovsko plaketo, za katero je nam in vsakomur, ki kaj ve o slovenskem in sploh katerem koli lovstvu, jasno, da se je ne podeli in ne prejme kar tako in brez tehtnih razlogov.
Bronasta plaketa Zveze lovskih družin Kočevje Ani Ašič // Kočevje, 9. julij 2021 // Foto: Jože Podletnik // https://anaasicsic.com/2021/07/14/svojevrstno-kriticno-in-provokativno-pisanje-ki-pri-bralcu-spodbuja-razmisljanje-in-postavljanje-novih-vprasanj/
Kočevski lovci pa so v svoji obrazložitvi še posebej poudarili: »Je velika zagovornica in varuhinja velikih zveri, predvsem medveda in risa. Skozi njej lastno ter svojevrstno kritično in provokativno pisanje pri bralcu spodbuja razmišljanje in postavljanje novih vprašanj. Ravno to je tisto, kar spodbuja tako »širšo civilno javnost« kot tudi »interno lovsko« k še boljšemu ozaveščanju pri varovanju okolja in narave.« Na koncu pa je v obrazložitvi o podelitvi bronaste plakete Ani Ašič zapisano še, da »je pravi trenutek, da se ji v imenu Zveze lovskih družin Kočevje zahvalimo za njen nesebičen in neizmeren dosedanji trud na področju varovanja narave in okolja ter ozaveščanja ljudi pri tem; in ji podelimo posebno priznanje Zveze lovskih družin Kočevje, Bronasto plaketo, ki naj bo tudi spodbuda za delo naprej!«
Tako da, ja, logično, da ne odnehamo s kritičnim pisanjem o lovstvu in varovanju ter ohranjanju narave, saj nas k temu poleg vseh imperativov lastne profesije zavezuje tudi priznanje in spodbuda lovcev samih; da o celotnem našem osveščenem, kritičnem, kompetentnem, vplivnem in naravovarstvenem avditoriju niti ne govorimo.
Kljub vsemu zgoraj zapisanemu in dejstvu, da je pomemben del tega našega bralskega avditorija prav razgledan, razmišljajoč, osveščen, odgovoren, plemenit in etičen del lovske javnosti, smo torej za aktualni vrh Lovske zveze Slovenije »persona non grata«.
In, strah, kot ga še ni bilo!? Ali pretiravanje!?
Tako da v strahu, kakršnega bojda še ni bilo v slovenskih lovskih vrstah, uslužbenci LZS v bistvu skorajda »omedlevajo«, ko me zagledajo ali zaslišijo, kot se je to skoraj zgodilo letos 11. aprila 2025 v Državnem zboru po Odboru za kmetijstvo, ko je bila druga obravnava novele Zakona o divjadi in lovstvu in sem po koncu seje samo vljudno pozdravila in prijazno ogovorila LZS-jevo pravnico, ali je »zadovoljna z razpletom seje in s strani vseh političnih opcij soglasno potrditvijo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu«, na kar je gospa vsa bleda samo zelo tiho skoraj zajecljala, da moram to vprašati predsednika, potem sem pa še z več strani poslušala prošnje in intervencije, »naj je pri morebitnem pisanju nikakor in v nobenem primeru ne omenjam, da ne bo po nepotrebnem imela kakšnih težav«, kar je, roko na srce, po mojem osebnem prepričanju vendarle zelo malo verjetno, prvič, ker le ne gre toliko »slabega« pripisovati sedanjemu predsedniku LZS, ki, kakor koli že deluje, in smo zato opazovalci večkrat upravičeno kritični do nekaterih potez, ima vendarle nedvomno tudi svoje dobre plati in mu tako dobrohotnost kot dobronamernost tudi nista tako tuji, kot se včasih morda zazdi na prvi pogled; in drugič, Alojz Kovšca in Lovska zveza še kako potrebujejo delo, znanje in predanost njihove marljive in res v vseh pogledih vestne, resne in, brez skrbi, skrajno molčeče pravnice in bi brez nje tudi zelo težko shajali; pri čemer se zdi, da to še posebej velja prav za predsednika, ki si je ob prevzemu mandata naložil kar dve službi. Predsedniško. In direktorsko.
Strašno veliki škornji po zmagi za »en glas«
Potem namreč, ko je Alojz Kovšca decembra 2023 za en sam glas premagal uglednega in naravovarstvu izrazito zavezanega mag. Darka Buta na volitvah za novega predsednika Lovske zveze Slovenije, ki je s skoraj 21 tisoč člani ena največjih nevladnih organizacij na Slovenskem, obenem pa vsekakor edina, ki je oborožena; in tista, ki ima izmed vseh, ki so v javnem interesu na področju narave, največ javnih pooblastil; in potem, ko je Kovšca januarja 2024 prevzel krmilo slovenske krovne organizacije ter postal ne le predsednik Lovske zveze Slovenije, ampak istočasno tudi njen direktor, se danes, po skoraj dveh letih že močno vidijo rezultati »novih vajeti« in, vsaj zdi se, da morda zaradi neuspešnega »zaključka« vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade, z neizživetim vojaškim vodenjem in poveljevanjem morda kar malce preveč nekritično inspiriranega vodstvenega delovanja aktualnega predsednika LZS.
Kot nam je povedal, naj bi menda ime Alojz v sebi nosilo tudi pomen »tisti, ki je zvit«, s čimer se tudi sam osebno nadvse močno identificira, vsaj tako je bilo slišati avgusta 2023, ko se je v vročici predvolilne kampanje Kovšca še kako gostobesedno in rad pogovarjal z nami, pri čemer je dejstvo, da bi mu bilo vsaj nekakšno njemu imanentno pretkanost res težko odreči. Koliko modrosti in preudarnosti spremlja to Kovščino »zvitost«, pa je seveda drugo vprašanje.
Alojz Kovšca // Foto: Matjaž Rušt / Dnevnik
Da je obeh verjetno manj, kot so mislili in verjeli mnogi tisti, ki so leta 2023 Alojza Kovšco volili in celo zavzeto podpirali pri osvajanju vrha slovenske krovne lovske organizacije, je že vnaprej v bistvu govorila njegova napoved, da bo, kljub vsej svoji svojevrstni lovski in vodstveni neizkušenosti za »krmiljenje« tako velike 21 tisoč glave organizacije, profesionaliziral in združil predsedniško in direktorsko funkcijo tega velikega slovenskega naravovarstvenega in lovskega društva ter še preden je sploh dobro dojel, kaj je dobil v roke, in v kako velike škornje je stopil, odslovil izkušenega in uglednega mag. Boža Zakrajška, dr. vet. med. in direktorja Strokovnih služb LZS, ki je v drugem predsedniškem mandatu mag. Lada Bradača, nadvse uspešno in spretno krmaril lovsko strokovno barko med Scilami in Karibdami javne, politične, lovske, upravljalske in vsake druge realnosti na Slovenskem, zaradi česar si je Zakrajšek, ki je zdaj vodja ZGS-jevega Lovišča s posebnim namenom Kočevsko, kar dvakrat prislužil posebno pohvalo Nadzornega odbora Lovske zveze Slovenije.
Ostro nazobčana čer sredi vse bolj razpenjenega morja lovskega nezadovoljstva!?
Potem pa so se menda domislice kar vrstile. Kot zvit in spreten lobist ter dopadljiv retorik je Alojz Kovšca seveda kaj kmalu poskrbel, da si je veliko večino 34 članskega Upravnega odbora pridobil na svojo stran, kar je po svoje seveda razumljivo, saj vsak predsednik teži k takšni sestavi Upravnega odbora, ki bo podpirala njegove odločitve in vizije ter mu tako omogočila delovanje.
A kmalu se je začelo iz lovskih vrst oglašati mrmranje in negodovanje, ki iz meseca v mesec, še zlasti pa zadnje tedne prehaja v vse glasnejše ogorčenje. Kljub, predvsem na strahu ali, kot bi rekel nekdanji predsednik Nadzornega odbora, na »lažni lovski solidarnosti« temelječi lovski »spirali molka«, je očitkov o delikatnih in kontroverznih dogajanjih v slovenski lovski krovni organizaciji vse več. Tako da, navkljub neomajni podpori najbolj vdanih in zvestih podpornikov, ki za vsako ceno vztrajajo ob Alojzu Kovšci, se zdi, da postaja to sicer ostro, brezkompromisno in na nek način nevarno vrhovno jedro slovenske lovske organizacije vse bolj osamljena čer sredi vse bolj razpenjenega in razburkanega morja lovskega nezadovoljstva.
Tudi če pustimo ob strani večkrat javno izpričano Kovščino arogantno ignoriranje javnosti ter vzvišen prezir in pavšalne ter nemalokrat podcenjevalne izjave o, do streljaškega upravljanja z naravo, divjadjo in velikimi zvermi, kritičnih in drugače mislečih posameznikih, nevladnih organizacijah ter kritičnih medijih, ki smo v njegovih očeh očitno res močni nasprotniki, tako zelo, da je prekinil vse kontakte z vsemi, ki niso vdani njemu ali takšni lovski smeri, kot jo je s svojimi podporniki začrtal, ob čemer je treba povedati, da je bila lani ukinjena celo redna letna decembrska novinarska konferenca, ki sta jo skupaj tradicionalno prirejali Lovska zveza in Ribiška zveza Slovenije; prav tako pa je, v čistem nasprotju z vsem, za kar sta si prizadevala oba Kovščina predhodnika, tako dr. Srečko Felix Krope kot mag. Lado Bradač, ki sta se oba vendarle precej močno zavzemala tudi za komunikacijo z nelovsko ter najširšo in tudi kritično javnostjo, ena odmevnejših in tako za nelovsko kot lovsko javnost začudujočih potez tudi ta, da je Alojz Kovšca za nelovsko javnost popolnoma zaprl dostop do digitalnih vsebin glasila Lovec. Le kaj skriva!? In, česa se boji!?
Foto: Vlado Jehart
Ob tem je zaradi »čudnega dogajanja« okoli uredniške politike z mesta predsednika uredniškega odbora glasila Lovec odstopil ugledni in spoštovani pomurski lovec dr. Arpad Köves, sicer raziskovalec in doktor elektrotehniških ved, čigar uredniške naloge naj bi po pričevanju nekaterih poučenih sprva opravljal kar sam predsednik LZS. Zdaj pa je na to mesto imenovan oziroma izvoljen podpredsednik LZS Miran Štrukelj, goriški podjetnik in gospodarstvenik ter predsednik Nadzornega odbora ZLD Gorica.
Po pričevanjih nekaterih insajderjev, pa naj bi postalo lovskemu »vrhu« močno in menda kar »neposredno« predsedniku LZS podrejeno tudi urejanje glasila Lovec, ki mesečno izhaja v več kot 20 tisoč izvodih in ga obvezno s plačilom vključenim v članarino prejemajo prav vsi slovenski lovci.
Odločna Zlobkova in Zakrajškova »prizemljitev« na aprilski parlamentarni seji Odbora za kmetijstvo ter poslanske zasluge za nove zakonske okvirje slovenskega lovstva
So pa svojevrsten »ledeni tuš« predsednik Lovske zveze Slovenije ter njegova demagoška retorika in diskurz podpornikov ter sledilcev doživeli v Državnem zboru na 37. nujni seji Odbora za kmetijstvo, pri drugem branju Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu 11. aprila 2025, na edinstveni, naravnost precedenčni seji, kjer pri končnem glasovanju o amandmajih in Predlogu zakona praktično ni bilo glasu proti, saj so poslanci-lovci vseh političnih opcij pod vključujočo iniciativo Svobodinega poslanca Branka Zlobka, nekdanjega predsednika Nadzornega odbora LZS in dolgoletnega predsednika Zveze lovskih družin Kočevje, že v predhodni proceduri in na Odboru samem konstruktivno poenotili poglede ter naravnost vzorno ter v smislu prave »velike koalicije«, ki za »višje dobro« optimalno sodeluje, dorekli zadeve tako, da so bile sprejemljive za vse politične strani.
Branko Zlobko, o čigar nespornih zaslugah za Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o divjadi in lovstvu je ob sprejetju zakona na izredni seji Državnega zbora 15. aprila 2025 jasno in odločno izpostavil in artikuliral tudi opozicijski poslanec in lovec Žan Mahnič, ki se je ob tem Zlobku za njegovo prizadevanje in zasluge tudi javno zahvalil, no, prav ta Zlobko pa je štiri dni prej na že omenjenem Odboru za kmetijstvo odločno poskrbel za to, da se nekaj reči in besed postavi na »svoje mesto«!
Takrat je namreč Kovšci zvesti državni svetnik in predsednik Komisije za kmetijstvo pri DS Branko Tomažič v svojem nagovoru Odboru in v poročilu Komisije za kmetijstvo pri Državnem svetu spet omenil trditev, ki se je tudi v javnosti kar nekajkrat pred tem pojavila in bila artikulirana v medijih tudi s strani predsednika LZS, češ da »Lovska zveza Slovenije ni bila vključena v pripravo sprememb in dopolnil Zakona o divjadi in lovstvu«.
Četudi so bile Tomažičeve besede relativno umirjene in nikakor tako gromovniške, kot znajo biti, saj je bolj mimogrede in zanj kar nekam »plašno« omenil: »Pričakujemo, morda boljše sodelovanje med Lovsko zvezo in vlado. V sami pripravi zakona smo slišali, da niso bili povabljeni zraven,« je bila to očitno »demagoška« kaplja čez rob za Zlobka, ki je sicer v proceduralnem postopku večkrat eksplicitno poudaril in izrazil svoje znano stališče, »da je lovec v tretjem tisočletju predvsem naravovarstvenik, šele nato regulator, se pravi, da s puško posega v določene vrste…«; in je zato, da se na Odboru »takoj razčistijo zadeve« pred prisotnim predsednikom Lovske zveze Slovenije Alojzom Kovšco, pozval prav tako prisotnega nekdanjega direktorja Strokovnih služb Lovske zveze Slovenije mag. Boža Zakrajška, da pove, ali je v času »od konca leta 2022, ko je novela zakona v obravnavi, bila Lovska zveza vključena ali ne«.
Branko Zlobko // Foto: Marjan Artnak // https://anaasicsic.com/2020/11/29/sedel-sem-na-obrezju-brezimne-sibirske-reke-in-v-njenem-sumenju-sem-zaslisal-kaj-mi-govori-o-zivljenju/
Zakrajšek, ki je najprej pojasnil, da je bil v času od decembra 2020 do februarja 2024 direktor Strokovne službe LZS, je potrdil, da so se na Zvezi že leta 2022 začeli ukvarjati s spremembo Zakona o divjadi in lovstvu. »To lahko potrdi tudi Goran Šuler, ki tamle sedi, takrat je bil on predsednik Komisije za pravne zadeve in pa gospa mag. Nataša Oven, pravnica; torej, zgodbo je začel mag. Bradač, bivši predsednik Lovske zveze Slovenije, moja malenkost je bila nekajkrat zraven. Usklajevali smo zakon z gospo ministrico Šinkovo, ki je potem, pač, veste kaj se je z njo zgodilo. Smo dosegli kar, bom rekel, dober konsenz tudi z Direktoratom za gozdarstvo in lovstvo, gospa Srnčeva, in pa seveda tudi poslanec Lah lahko pove, mislim, da je bil veliko prisoten. Sestali smo se s Poslansko skupino Svoboda, ki jo je takrat vodil gospod Sajovic…tako da moram reči, da je bila Lovska zveza Slovenije intenzivno vpeta v vsa, bom rekel, dogovarjanja in smo sodelovali, kolikor smo mogli.«
Tako da je bilo to soočenje dejstev kar močna Zlobkova in Zakrajškova »prizemljitev« Kovščine morda malce prehitre in »prelahke« ter javnost in odločevalce vse prevečkrat in preveč podcenjujoče populistične in demagoške retorike.
Je »zelena« sploh še barva slovenskih lovcev!? In, lovski boj z mlini na veter!
Te specifične retorike je pri nekdanjem predsedniku Državnega sveta RS in sedanjemu predsedniku slovenske krovne lovske organizacije toliko, da ji je težko slediti, predvsem pa bi bilo takšno početje tudi povsem nesmiselno, saj se zdi, da ne služi ničemur drugemu, kot predvsem neke vrste opravičevanju svojega obstoja ter preusmerjanju pozornosti z dejstva, da se nekdo bolj kot z relevantnimi temami in problemi ukvarja s samim seboj in rečmi, ki na koncu ne morejo in ne bodo prinesle bistvenih dobrobiti niti za slovensko lovstvo in še manj za slovensko naravo in naravovarstvo, kar pa utegne na koncu koncev tako v lovski kot nelovski javnosti sprožiti plaz relevantnih vprašanj o upravičenosti »statusa v javnem interesu na področju narave«, ki ga sicer Lovska zveza Slovenije ponosno nosi in »razkazuje« ter maha z njim pred nosom vsem, ki jim je mar za naravo, okolje in prostor; še posebej pa tistim, ki v tem kontekstu vsake toliko kritično presprašujejo, koliko resnične zavzetosti za varovanje in ohranjanje narave, ko gre zares, je dejansko v slovenskih lovskih vrstah.
Nad Malim Logom, 25. junija 2024 // Nova lovska idila!? // V lovišču Lovske družine Loški Potok // Poseg velikih razsežnosti za enomegavatno »smetiščno« vetrnico. Kakšen je za sedem, deset in več megavatne vetrnice? // Foto: Ana Ašič // https://anaasicsic.com/2024/06/29/lovska-zveza-slovenije-najbolj-vplivna-slovenska-naravovarstvena-organizacija-in-sploh-ena-najmogocnejsih-interesnih-akterk-na-slovenskem-na-obcnem-zboru-enotno-proti-umescanju-vetrnih-elektrarn-v-n/
Ena taka sicer izjemno pereča, za slovensko naravo in prebivalce ter številna lovišča lovskih družin skrajno usodna tema in konkretna problematika je tudi in predvsem pospešeno umeščanje obnovljivih virov energije v slovensko naravo in lovišča ter v življenjski prostor divjadi in velikih zveri.
Lani smo, po občnem zboru Lovske Zveze Slovenije, 28. junija 2024 v Naklem pri Kranju, prav mi »pompozno« in z današnje perspektive očitno naivno poročali o sklepu, ki da je bil soglasno sprejet o tem, da so slovenski lovci odločno proti umeščanju vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo in proti škodljivim in uničujočim posegom v življenjski prostor divjadi ter vse prostoživeče favne in flore.
Pred tem so že konec leta 2021 in v začetku leta 2022 na našem spletnem portalu na škodljive posledice in vplive vetrne elektrarne na divjad ter na to, da srne in košute na tem območju sploh nimajo več mladičev, slovensko lovsko in laično javnost opozorili lovci Lovske družine Senožeče, ki že več kot desetletje živi z vetrno elektrarno v Dolenji vasi pri Senožečah, in ima torej eksplicitne in dejanske izkušnje s tem, kaj prinese vetrna elektrarna v življenjsko in bivalno okolje ljudi in prostoživečih živali. Njihovemu protestu proti umeščanju novih vetrnih elektrarn na Senožeško, pod Nanos in na Griško polje so se tedaj pridružili tudi lovci Lovske družine Vrhe.
Prav tako je že jeseni 2023 Lovska zveza Maribor sprejela stališče, da je umeščanje vetrnih elektrarn na Pohorje nesprejemljivo. Junija 2024, ob boju LD Makole proti umeščanju gigantskih vetrnih elektrarn na Boč, oziroma Plešivec v boškem pogorju, pa je taista Lovska zveza Maribor, ki ji sicer predseduje Marjan Gselman, ki je tudi podpredsednik Lovske zveze Slovenije, v sporočilu za javnost dala vedeti, da ne le podpira lovce na Boču, ampak namerava pri varovanju narave in življenjskega okolja divjadi ter zoperstavljanju vetrnim elektrarnam tudi vztrajati, da se lovske družine vključujejo v morebitne poskuse umeščanja kot stranke v postopku.
Kot smo zapisali lani junija, so bili ves čas in od vsega začetka največji zagovorniki narave, divjadi in velikih zveri ter glasni nasprotniki umeščanja vetrnih elektrarn v naravo tudi lovci Zveze lovskih družin Kočevje, ki so se že januarja lani s pobudo Lovske družine Draga-Trava, ki jo močno prizadeva poskus umestitve 7 gigantskih vetrnih elektrarn na Parg nad Dragarsko dolino v občini Loški Potok, obrnili na svojo območno zvezo lovskih družin. Na pobudo Ivana Mikliča, starešine Lovske družine Draga-Trava, je o tej tematiki razpravljal delni občni zbor LZS v volilnem okolišu Kočevje 5. junija 2024, kjer je tudi tam prisotni Alojz Kovšca, predsednik Lovske zveze Slovenije, menil, naj se »pozove vse slovenske lovske družine in vse lovce, da pristopijo k podpisu peticije«. Sklep: »Občnemu zboru LZS se predlaga, da se izvede vseslovenska akcija podpisa peticije proti postavitvi vetrnih in sončnih elektrarn na območju lovišč ZLD Kočevje in na celotnem območju Republike Slovenije« je bil v začetku lanskega junija v Kočevju soglasno sprejet.
Se bo Alojz Kovšca kot starešina Lovske družine Kozlek javno zavzel vsaj za ohranitev njenih lovišče in za neprecenljivo dragocen neokrnjen svet pod Snežnikom nad Ilirsko Bistrico!? // Foto: Ana Ašič
Prav ta sklep pa naj bi bil tudi eden temeljnih kamnov soglasne odločnosti Lovske zveze Slovenije lani junija v Naklem, da se zoperstavi umeščanju vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo in vse bolj zoženo življenjsko okolje divjadi in velikih zveri.
Doneči sklepi pozabljeni!? Da se ne bi zamerili »vetrnjakom«, ne le lovske puške, ampak kar celotni slovenski lovski vrh na vrat na nos v koruzo!?
Kljub temu sklepu in dodatnemu dejstvu, da je bila jeseni 2024 obelodanjena tudi namera umeščanja gigantskih vetrnih elektrarn v neokrnjena območja narave nad Ilirsko Bistrico, pri čemer bi prišlo do usodnih posegov v lovišča dveh tamkajšnjih lovskih družin, in sicer LD Trnovo, kjer je član tudi Gregor Bolčina, svetovalec za lovsko strokovne zadeve iz Strokovnih služb LZS; ter v lovišča LD Kozlek, kjer je od predlanskega aprila Alojz Kovšca celo starešina; in kljub jasnim uradnim stališčem obeh potencialno prizadetih lovskih družin, da odločno nasprotujejo umeščanju vetrnih elektrarn in opustošenju narave ter njihovih lovišč, pa ob vseh ostalih prizadetih lovskih družinah širom Slovenije, ostaja Lovska zveza Slovenije tiho in molči ravno v letu, ko se tako v kontekstu sprejemanja kontroverznih energetskih zakonov kot tudi številnih posvetov in prizadevanj civilne družbe in civilnih iniciativ proti umeščanju vetrnic v neokrnjeno naravo vsi, ki jim je mar za zanjo, odločno postavljajo proti energetsko neučinkoviti ter okoljsko uničujoči degradaciji slovenske narave z vetrnimi elektrarnami, ki bodo nesporno najbolj prizadele prav slovenske lovce in njihova lovišča.
Ob vsej sicer gostobesedni in bombastični retoriki, ko gre za streljanje medvedov in zveri ter »zaščiti« ljudi pred temi »krvoločnimi zverinami«, je prav začudujoče, kako so predsednik LZS, oba podpredsednika, Upravni odbor LZS, da o famoznem Strokovno znanstvenem svetu LZS sploh ne govorimo; kako so torej vsi ti lovski in »naravovarstveni« asi letos utihnili ob vetrnicah in očitno pozabili, kako radi se sicer kamuflirajo v zeleno in v naravovarstvo, ko pa gre zares za varovanje in ohranjanje ter nujo zoperstaviti se za naravo in življenjsko okolje divjadi in velikih zveri najmočnejšim političnim, interesnim in kapitalskim »silam«, pa slovenski lovski vrh s svojimi dragimi puškami vred hitro smukne ali pa se celo na vrat na nos vrže na varno v koruzo, samo da se ne bi komu zamerili…!?!
Mar so ob tem res vsi že pozabili legendarne besede dr. Ivana Lovrenčiča, na čigar pobudo se je leta 1907 z ustanovitvijo Slovenskega lovskega kluba, leta 1909 preimenovanega v Slovensko lovsko društvo, ki mu je kot prvi predsedoval dr. Ivan Hribar, pravzaprav začela era slovenskega organiziranega lovstva pod znamenito Lovrenčičevo mislijo o tem, da je zelena, ki je barva slovenskih lovišč, tudi barva slovenskih lovcev. Je še!? In bo?
»Pikantne« lovske novice z ljubljanskih lovišč
Zadnje odmevne lovske novice pa v teh prelepih oktobrskih in jesenskih dneh, ko je sezona skupinskih lovov v bistvu na vrhuncu, prihajajo iz ljubljanske zveze lovskih družin, pravzaprav kar iz vsega ljubljanskega lovskega volilnega okoliša, ki z nekaj gorenjskimi in zasavskimi lovskimi družinami okvirno presega samo Zvezo lovskih družin Ljubljana.
Foto: Vlado Jehart
Kot smo ob pisanju in raziskovanju za gornje analitično razmišljanje v bistvu povsem po naključju in na naše veliko presenečenje odkrili in izvedeli, se naj bi prav danes, 14. oktobra 2025 v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana-Vič, na Tržaški cesti 207, ob 17. uri odvil »sestanek zakonitih zastopnikov članic LZS v volilnem okolišu Ljubljana«.
Sestanek je sklical predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca, nanj pa so poleg že navedenih zakonitih zastopnikov vabljeni še podpredsednik LZS Marjan Gselman, predsednik Nadzornega odbora LZS Dušan Leskovec in član Upravnega odbora LZS Miran Zupančič.
Na dnevnem redu sestanka je poleg zadnje točke »razno« le ena točka, in sicer: »Seznanitev članic LZS v volilnem okolišu Ljubljana s poročilom Nadzornega odbora LZS o izrednem nadzoru in sklepom 19.14.2., ki ga je Upravni odbor LZS sprejel na 19. seji dne 16. 9. 2025.«
Naključni bralec in nepoznavalec, pa pravzaprav tudi zdravo razmišljajoči poznavalec lovske srenje, bi se ob tem začudeno vprašal, zakaj vendar se s sklepom Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije seznanja le zakonite zastopnike volilnega okoliša Ljubljana!? Mar Upravni odbor LZS ne predstavlja prav vseh slovenskih lovcev? Čemu torej ta sklic le volilnega okoliša Ljubljana!? In ne kar vseh slovenskih lovcev!? Pa, zakaj je od 34 članov Upravnega odbora, poleg predsednika in podpredsednika LZS, vabljen le Miran Zupančič, predstavnik in podpredsednik Zveze lovskih družin Ljubljana!?
Priznamo, tudi mi smo se to takoj vprašali. Ko smo v vsem tem presenečenju malce povprašali naokoli, nas je ob vsem, česar smo že ob zagonetnih lovcih vajeni, sprva močno presenetil še posebej skrivnosten in zakrknjen molk. Ker pa smo, kot je znano, še zmeraj tako zelo vztrajni, prodorni in, jasno, neustavljivo očarljivi, kot smo od nekdaj bili, smo pa v pravi maniri kolegov in kolegic iz »yellow pressa«, ki so tudi nekaterim slovenskim lovskim veljakom nadvse ljube, zlasti ko gre za srh spreletavajoče kampanje in gonje in beg pred medvedi, ki da bodo vsak čas požrli ne le pol Rakitne, ampak zelo verjetno kar pol Slovenije, smo pa nazadnje vendarle uspeli izbrskati nekaj »pikantnih« podrobnosti, o katerih bo sicer prav gotovo mogoče več povedati jutri, ko se bo tudi dejansko videlo, kaj bo ta sestanek danes na Tržaški 207 zares prinesel, pokazal in odstrl.
Foto: Vlado Jehart
Za zdaj smo uspeli izvedeti le to, da gre v bistvu za srečanje, na katerem naj bi volilno telo ljubljanskega volilnega okoliša izvedelo, da si je »grdi« tovariš Miran Zupančič kot član Upravnega odbora LZS drznil v korespondenci z Gregorjem Metercem, generalnim direktorjem Direktorata za gozdarstvo in lovstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo RS, z nekaj kritičnimi stavki izraziti svoje mnenje in pogled na LZS-jevo podražitev lovskih izkaznic ter na nepotrebno zaostrovanje komunikacije Lovske zveze Slovenije z ministrstvom, Zavodom za gozdove, z resorno ministrico in z Direktoratom za gozdarstvo in lovstvo; obenem pa je Zupančič menda posebej poudaril, da bi moral direktor Lovske zveze Slovenije delati »vse, kar je v njegovi moči za dobrobit LZS in lovstva kot takega«.
Nevaren precedens! In, »lov na čarovnice« kot krona letošnjih skupinskih lovov na Slovenskem!?
To, da je že pred poletjem vznemirilo predsednika in direktorja Lovske zveze Alojza Kovšco, nenavadno enako pa menda tudi podpredsednika Marjana Gselmana, ki da je posledično pri Nadzornem odboru sprožil izredni nadzor nad zakonitostjo delovanja LZS, ker da je lovski tovariš Miran Zupančič predsednika »obtožil« hudih kršitev. Po vse poletnem lovskem »dopisovanju«, je Nadzorni odbor menda ugotovil, da tovariš Kovšca ni deloval sporno; tovariš Zupančič pa bi menda moral nositi posledice, ker si je drznil kritizirati predsednika in lovske zadeve izven zaprtih lovskih krogov. Vsaj zdi se, da gre preprosto povedano, prav za to.
Kot je slišati iz nekaterih lovskih sredin, naj bi bila bojda edina »posledica«, ki bi predsedniku LZS prinesla zadoščenje ta, da »neugodni« Zupančič ne bi bil več član Upravnega odbora LZS, kar pa ni povsem enostavno doseči, saj ga ne more predsednik LZS, ki je v Upravnem odboru na nek način le prvi med enakimi, kar vreči iz Upravnega odbora, kamor je bil izvoljen v svojem ljubljanskem volilnem okolišu. Izvoljenega člana Upravnega odbora LZS lahko odpokličejo le tisti, ki so ga izvolili. In tako se je menda konec septembra predsednik LZS domislil, da bi sklical Delni občni zbor ZLD Ljubljana. Ko pa je menda naletel na odpor nekaterih članov UO LZS, naj bi Delni občni zbor prekvalificiral v »sestanek zakonitih zastopnikov članic volilnega okoliša Ljubljana«, na katerem naj bi po mnenju nekaterih poznavalcev in analitikov najverjetneje poskušal doseči sprejetje oziroma »dozoretje« sklepa o nujnosti sklica Delnega občnega zbora, na katerem bi se potem predvidoma razrešilo predrznega, predsedniku neljubega in »neubogljivega« Mirana Zupančiča, podpredsednika ZLD Ljubljana.
Ko to gledam, poslušam in premišljujem se zdi, kot da prebiram ceneno grotesko o starih, starih gospodih, ki jim gre, ali že rahlo na »otročje« in jim je na eni strani v vsem njihovem nedejavnem obstoju tako zelo hudo dolgčas, da ne vedo več, kaj bi se še šli; ali pa jim gre tako zelo »za nohte«, ker ne vedo, kako bi se, ali pa se nočejo posvetiti tistemu, kar je res pomembno in relevantno; na drugi strani pa v svoji nekakšni konstantni in omniprezentni ogroženosti ves čas prežijo na vsako besedo in na vsakogar, ki da jim ves čas nekaj hoče, pri čemer je napletanje revanše nekakšna obsesivno komična stalnica in preokupacija.
To bi bilo morda res celo smešno, če ne bi imelo v bistvu vseh značilnosti, prvič, nevarnega precedensa: če se bo namreč to, ta način urejanja in lomastenja slovenskega lovskega vrha v eni od Zvez lovskih družin te dni v Ljubljani »posrečil«, bo to postala matrika za urejanje zadev v vseh ZLD-jih in volilnih okoliših, pa še kje; in drugič, po zdaj znanih indicih ima zadeva vse značilnosti čistega »lova na čarovnice«, za katerega pa bi se, kljub trenutni sezoni skupinskih lovov ali pa prav zato, slovenski in ljubljanski lovci res morali močno in iskreno vprašati, ali so res že tako »betežni«, so res že tako »feminilni«, so res tako brez »libida« in lovske »potence«, da bodo zanj, za ta čarovniški lov, žrtvovali svoj pravi, resnični, polnokrvni lov in naravo in vse, kar jim to pomeni!?
Foto: Vlado Jehart
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025 ©Vse pravice pridržane 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
