V valu totalitarnih prijemov, zamenjav, odločitev, zakonov, uredb in postopkov na področju narave, okolja in prostora, ki so se na Slovenskem razpasli v pokovidnem obdobju, zlasti pa potem, ko je energetskemu lobiju v tem vladnem mandatu uspelo zlorabiti in zmanipulirati slovensko javno mnenje ter z referendumom doseči, da je slepo sledeče ljudstvo samo sebi pljunilo v skledo in še bolj v obraz s tem, ko je podprlo razdelitev ministrstva za okolje in prostor ter se kot ovce v zakol pustilo peljati na tanki led energetskim in okoljskim manipulantom in zaslužkarjem ter vladnim in nevladnim političnim pokvarjencem, tako da so z lahkoto in kimanjem in pritrjevanjem mnogih, ki jih bo prav to zdaj najbolj udarilo po glavi, uspešno »razmontirali« obstoječe ministrstvo za okolje in prostor ter ga razdelili na utilitarno ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sta narava in prostor le še vira brezskrupuloznega izkoriščanja in le še prizorišči neustavljivega in brezsramnega političnega, interesnega in kapitalskega orgijanja; in še na bolj utilitarno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki to noro okoljsko in energetsko »Sodomo in Gomoro« s podnebnimi pretvezami in »zelenimi evro fondi« mednarodnih ekokriminalnih združb ter z neustavno in brezobzirno »leksiko« vse bolj neobvladljivo potencira v uničujoče skrajnosti, ki s svetlobno hitrostjo vodijo v nepredstavljivo erozijo slovenske narave in družbe; no, sredi teh temačnih okoljskih norosti in energetskega zla, mag. Alja Grošelj s svojo pogumno in pokončno zavezanostjo naravi, njenemu varovanju in ohranjanju, pa s svojim znanjem in razgledanostjo ter neumorno delovno etiko, kot poudarjajo tisti, ki dobro poznajo njeno delo in jim je res mar za naravo na Slovenskem, predstavlja še enega poslednjih delujočih svetilnikov in eno poslednjih še delujočih »varovalk« sredi brezčutnega slovenskega birokratskega totalnega okoljskega kaosa, nihilizma ter servilnega služenja zgolj tistim, ki plačajo, pri tem pa vsi, od prvega do zadnjega »gradijo« svoje posle predvsem na nezadržnem uničevanju narave. Zdaj se je očitno nekdo odločil in naročil, da je treba tudi ta svetilnik utrniti.
Foto: Marjan Artnak
Piše: Ana Ašič
Foto: Marjan Artnak, Ana Ašič
Naslovna fotografija: Marjan Artnak
DONACIJA SIC!
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d. Namen nakazila: DONACIJA SIC! Koda namena: CHAR
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno in nepridobitno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni! HVALA!
25. september 2025
Ko je ta teden na res sivo sredo in tudi v sicer sončnem četrtku velik del Slovenije in potencialno prizadetih in ogroženih slovenskih državljanov od koroške Ojstrice, Pohorja, Ruš, Kozjaka, Slovenske Bistrice, Paškega Kozjaka, Zreč, Družmirskega in Velenjskega jezera, Boča, haloškega Loga in Maclja, Žetal, Rogatca, Počakove, potoškega Parga in Dragarske doline, Ilirske Bistrice, Slavnika, Senožeških Brd, Griškega Polja in Kraškega roba še s posebej veliko tesnobo spremljalo redno sejo Državnega zbora ter s strani predlagateljev lahkomiselno in naravnost objestno lahkotnost ter izrazito interesno lobistično obarvanost razprave in škandalozen sprejem novele Zakona o pospešenem uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE, ki sta bila tudi tokrat, kot že ničkolikokrat, pri nekaterih poslanskih in državno birokratskih zagovornikih, kljub alarmantnim pomislekom in opozorilom DZ-jeve Zakonodajno pravne službe, prav tako pa tudi strokovne in civilne javnosti ter opozicije o izjemno spornem zakonu, spet močno prežeta z očitno nevednostjo, brezbrižnostjo, brezčutnostjo in brutalnim teptanjem in lomastenjem po najbolj elementarnih ustavnih in človekovih pravicah, je v slovenskem in prestolničnem naravovarstvu dodatno odjeknila še šokantna novica, da naj bi bila v torek, 23. septembra 2025 na Zavodu RS za varstvo narave s položaja vodje Območne enote Ljubljana umaknjena mag. Alja Grošelj, diplomirana univerzitetna inženirka krajinske arhitekture, visoka naravovarstvena svetnica in nesporna, izjemno izkušena strokovnjakinja za zavarovana območja narave na Slovenskem, ki je ljubljansko enoto Zavoda RS za varstvo narave smelo in pokončno vodila zadnjih šest let.
Zakaj mag. Alja Grošelj ni več primerna?
Po naših sicer neuradnih, a skrbno preverjenih informacijah, je sedanji direktor ZRSVN dr. Damijan Denac, ki ga je na to mesto vlada imenovala s 1. majem letos (potem ko naj bi bil Teo Hrvoje Oršanič razrešen še pred iztekom mandata 21. januarja 2026 menda zaradi upokojitve), v torek dopoldne mag. Aljo Grošelj seznanil s tem, da namerava na prvi seji Sveta zavoda le-tega seznaniti, da ona ne bo več vodila Območne enote Ljubljana.
Ko smo v sredo o tem povprašali na Zavodu RS za varstvo narave se, prvič, nihče na centralni številki oziroma v tajnišvu na naše vztrajne klice ni oglasil. Prav tako se ni na klice na mobilni telefon odzival dr. Damijan Denac. Ko smo zatem ob 14. uri in 4 minute vprašali Tejo Kocjan, vodjo piar službe ZRSVN, ali je res, da je mag. Grošljeva umaknjena s položaja vodje OE Ljubljana, in da želimo o tem govoriti z dr. Dencem, je najprej osuplo dejala, da za to prvič sliši; direktor pa da »je že odšel na sestanek«.
Na naše pisno vprašanje, zakaj mag. Alja Grošelj ni več primerna za mesto vodje OE Ljubljana; in kdo bo imenovan na njeno mesto, smo v četrtek, 25. septembra, ob 9.40 od Teje Kocjan prejeli le skopo sporočilo: »Pozdrav, vodja OE Ljubljana JE mag. Alja Grošelj, kar lahko vidite tudi na spletni strani ZRSVN«, dodana je bila povezava na njihovo spletno stran, ki seveda še ni osvežena, verjetno tudi zato, ker mora pred tem direktor ZRSVN z odločitvijo o umiku mag. Grošljeve formalno seznaniti Svet zavoda.
»Taprav« Svet zavoda iz »tapravih« ministrovih sodelavk
Slednjemu predseduje dr. Katarina Groznik Zeiler, generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, poleg nje pa sta v petčlanskem Svetu zavoda ZRSVN še dve predstavnici MNVP-ja, to sta dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev, in mag. Mojca Štritof Brus, namestnica generalne sekretarke MNVP; predstavnik Univerze v Ljubljani je dr. Peter Trontelj, predstavnik ZRSVN pa je Matej Simčič.
Foto: Marjan Artnak
Zlasti vse tri predstavnice Ministrstva za naravne vire in prostor so v kontekstu trenutno vladajoče politične paradigme ravnanja z »naravnimi viri« in s »prostorom« seveda dobro »preverjen«, »ustrezen« in »lojalen« kader. Vse tri so na izjemno pomembnih mestih in »taprave«, zaupne in priljubljene sodelavke (mimogrede, ko sem jih v četrtek iskala za izjave, so bile po besedah tajništva vse tri ravno pri njem na nujnem nenapovedanem sestanku…na instrukcijah..!?) ministra Jožeta Novaka, izjemno vdanega podpornika, skorajda oboževalca ljubljanskega župana in trenutne vladajoče opcije, ki poslušno in »navdušeno« spelje čisto vse, kar mu prvi in drugi naročijo, s čimer je kot krajinski arhitekt res »sijajen zgled« krajinske in arhitekturne strokovne drže in osveščenosti za očitno radikalno nove paradigme in rodove krajinske arhitekture na Slovenskem! Tako da Svet zavoda v takšni strukturi Denčevi nameri oziroma nameram tistih, ki so Dencu takšno kadrovsko potezo naročili, najverjetneje ne bo delal »problemov«, med drugim seveda tudi zato, ker se Svet zavoda predvsem le seznani z odločitvijo direktorja.
Kot smo neuradno tudi izvedeli, slednji svoje odločitve v zvezi z mag. Grošljevo doslej še ni pojasnil drugače kot z izjavo, da se je »tako odločil«. Po neuradnih informacijah pa naj bi dr. Damijan Denac Svet zavoda s to odločitvijo seznanil na seji 2. oktobra 2025.
Svetilnik sredi okoljsko kriminalnega in energetskega zla
V valu totalitarnih prijemov, zamenjav, odločitev, zakonov, uredb in postopkov na področju narave, okolja in prostora, ki so se na Slovenskem razpasli v pokovidnem obdobju, zlasti pa potem, ko je energetskemu lobiju v tem vladnem mandatu uspelo zlorabiti in zmanipulirati slovensko javno mnenje ter z referendumom doseči, da je slepo sledeče ljudstvo samo sebi pljunilo v skledo in še bolj v obraz s tem, ko je podprlo razdelitev ministrstva za okolje in prostor ter se kot ovce v zakol pustilo peljati na tanki led energetskim in okoljskim manipulantom in zaslužkarjem ter vladnim in nevladnim političnim pokvarjencem, tako da so z lahkoto in kimanjem in pritrjevanjem mnogih, ki jih bo prav to zdaj najbolj udarilo po glavi, uspešno »razmontirali« obstoječe ministrstvo za okolje in prostor ter ga razdelili na utilitarno ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sta narava in prostor le še vira brezskrupuloznega izkoriščanja in le še prizorišči neustavljivega in brezsramnega političnega, interesnega in kapitalskega orgijanja; in še na bolj utilitarno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki to noro okoljsko in energetsko »Sodomo in Gomoro« s podnebnimi pretvezami in »zelenimi evro fondi« mednarodnih ekokriminalnih združb ter neustavno in brezobzirno »leksiko« vse bolj neobvladljivo potencira v uničujoče skrajnosti, ki s svetlobno hitrostjo vodijo v nepredstavljivo erozijo slovenske narave in družbe; no, sredi teh temačnih okoljskih norosti in energetskega zla, mag. Alja Grošelj s svojo pogumno in pokončno zavezanostjo naravi, njenemu varovanju in ohranjanju, pa s svojim znanjem in razgledanostjo ter neumorno delovno etiko, kot poudarjajo tisti, ki dobro poznajo njeno delo in jim je res mar za naravo na Slovenskem, predstavlja še enega poslednjih delujočih svetilnikov in eno poslednjih še delujočih »varovalk« sredi brezčutnega slovenskega birokratskega totalnega okoljskega kaosa, nihilizma ter servilnega služenja zgolj tistim, ki plačajo, pri tem pa vsi, od prvega do zadnjega »gradijo« svoje posle predvsem na nezadržnem uničevanju narave. Zdaj se je očitno nekdo odločil in naročil, da je treba tudi ta svetilnik utrniti.
Foto: Marjan Artnak
Mag. Alja Grošelj je bila »vladajočim« interesom, politiki in kapitalu seveda že dlje časa »trn v peti«, saj je menda z njene območne enote prihajalo preveč »negativk«, se pravi v prevodu: preveč kompetentnih strokovno utemeljenih mnenj, ki niso vdano počepala pred surovimi težnjami in namerami investitorjev in vseh, ko so »svobodno« želeli lomastiti po naravi, pa naj je šlo in gre pri tem za prestolnično naravo in krajinske parke ter zavarovana območja ali naravo na celotnem področju ZRSVN-jeve Območne enote Ljubljana, ki seveda sega tudi na Potoško in Ribniško in Kočevsko in Kolpsko, pa še kam.
Odgovornost za naravo na eni petini slovenskega ozemlja: od Ratitovca do Kolpe, od Zagorja ob Savi do Snežnika
Ali kot lahko preberemo na spletni strani ZRSVN: »Območna enota Ljubljana opravlja strokovne naloge v osrednjem delu Slovenije, od Ratitovca na severu preko Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja, Rovt, Planinskega in Cerkniškega polja do obronkov Snežnika na jugu, na vzhodu pa od Zagorja ob Savi preko dela Dolenjske in Kočevskega do Kolpe. To območje pokriva 33 občin in meri slabih 4153 km2, kar predstavlja 20,5 odstotkov slovenskega ozemlja. Na tem območju je evidentiranih več kot 4300 naravnih vrednot. Glede na izrazito kraški značaj območja kar sedemdeset odstotkov naravnih vrednot predstavljajo jame. Na ozemlju, ki sodi v pristojnost OE Ljubljana sega 109 ekološko pomembnih območij in 98 posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ki so del evropsko ekološkega omrežja Natura 2000 in so izjemnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti območja. Od leta 1949, ko je bilo na območju OE Ljubljana ustanovljeno prvo zavarovano območje Rakov Škocjan, je bilo ustanovljenih še šest širših zavarovanih območij (1 regijski park in 5 krajinskih parkov) in 260 ožjih zavarovanih območij med katerimi prevladujejo naravni spomeniki. Občine: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Gorenja vas – Poljane, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Litija, Ljubljana, Log – Dragomer, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Medvode, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Železniki, Žiri.«
Kaj torej za Slovenijo, slovensko naravo in slovensko naravovarstvo pomeni »obglavljenje« takšne osrednje območne enote Zavoda RS za varstvo narave in morebitna zamenjava njene dosedanje pokončne vodje s kakšnim bolj »kooperativnim« vodstvom, si najbrž v vseh razsežnostih vsi, celo tisti najbolj kompetentni na področju varovanja narave ta trenutek verjetno težko v celoti predstavljamo.
Foto: Marjan Artnak
Dve ključni »bojni polji«: Ljubljana in nacionalna energetika
Tako kot lahko v bistvu le ugibamo, zakaj je v resnici do tega prišlo; in, kaj natanko je to Denčevo namero sprožilo. Seveda bo čas neizprosno pokazal in odstrl resnico. Ta trenutek pa je vsekakor videti, da bi prav gotovo lahko temu botrovali predvsem dve »bojni polji«.
Eno je v Ljubljani, v prestolnici, kjer se ZRSVN-jeva Območna enota Ljubljana na čelu z mag. Aljo Grošelj že dolgo postavlja po robu lomastenju in zadnje čase skoraj psihotično obsedenemu stampedu Oddelka za gospodarske dejavnosti in promet Mestne občine Ljubljana po vsem, kar je drevesnega in zelenega na območju Mestne občine, od česar je bilo v zadnjem času poleg grozljivega drevesnega masakra na Rožniku, tudi v nebo vpijoče spektakularno helikoptersko, izjemno drago in golosečno poseganje v Grajski grič, pod »klasično« pretvezo »varnosti« in »ogroženosti življenj in premoženja«, ki da ga povzročajo drevesa na Grajskem griču.
Kontroverzen posek in golosek ljubljanskega Grajskega griča
»Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil povabljen k sodelovanju v Komisiji za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič. Vabilo smo sprejeli v upanju, da bo širša skupina strokovnjakov prišla do ustreznejših rešitev od tistih, ki so za investitorja najlažje, najhitrejše in najcenejše. Na začetku je kazalo dobro, saj smo se člani komisije dogovorili, da se zaradi simbolnega in dejanskega vsestranskega pomena Grajskega griča za Ljubljano in njene prebivalce in na podlagi strokovnega mnenja Biotehniške fakultete in geološkega poročila, odstranjevanje oslabelih in nevarnih dreves izvede postopoma v daljšem časovnem obdobju ob stalnem spremljanju stanja na terenu. Večina članov komisije se je strinjala, da je pred začetkom del nujna ustrezna komunikacija z javnostmi, ki mora vsebovati bistveno več od zgolj obvestila o izvedbi sečnje. V prvi fazi naj bi najprej izvedli sečnjo na območju manjšega tveganja v coni C in odstranili le 17 močno oslabelih in nevarnih dreves. Kasneje so bile sprejete drugačne odločitve, pri katerih ZRSVN ni sodeloval in v zvezi s tem ni podpisal nobenega dokumenta,« so na vprašanje zaskrbljenih prebivalcev Stare Ljubljane, ali je Zavod RS za varstvo narave sodeloval v zgoraj omenjeni Komisiji in se dogovoril o natančni količini in odstranitvi nevarnih dreves na tem delu Grajskega griča, so ob pripravah Mestne občine Ljubljana na odmevni poseku ljubljanskega Grajskega griča lani novembra odgovorili na Zavodu RS za varstvo narave Območni enoti Ljubljana https://anaasicsic.com/2024/11/23/ali-se-res-kaj-cudnega-skriva-za-lahkotnim-horuk-posekom-205-dreves-na-pobocjih-grajskega-grica-v-ljubljani-kdaj-sploh-to-bo-kje-je-previdnostno-nacelo-in-al/.
Gozdno gospodarski načrt, ki »za zavarovana območja narave predstavlja veliko grožnjo«!
Z enim zadnjih »negativnih« mnenj pod smelim vodstvom mag. Alje Grošelj pa so se z obsežnimi pripombami in jasnim stališčem o nesprejemljivosti nekaterih iztočnic v Osnutku novega Gozdno gospodarskega načrta za Gozdno gospodarsko enoto Ljubljana, kjer je bilo potrebno pripombe oddati do 22. septembra 2025, ponovno uprli 17. septembra letos, ko so oponirali Mestni občini Ljubljana in Zavodu za gozdove Slovenije (v ozadju pa morda spet tudi Tisi d.o.o., priljubljenemu in rednemu izvajalcu sekanja drevja in grmovja po Ljubljani – tudi na Grajskem griču, ki tako poceni pridobljen les ter lesno in biomaso uporablja za svoje uspešne »zelene« posle) ter njihovim nakanam o visokih odstotkih načrtovanih posekov v prestolničnih gozdovih.
»Po pregledu osnutka načrta GGE Ljubljana, ki smo ga dne 19. 6. 2025 sneli s portala SOVD, ugotavljamo, da načrt ne upošteva naravovarstvenih smernic za GGN GGE Ljubljana v celoti in ne sledi specifičnostim gozdov, v katerih so številna naravovarstveno pomembna območja. Ta območja zaradi močno izraženega javnega interesa ohranjanja narave pri pripravi gozdnogospodarskega načrta zahtevajo posebno obravnavo.«
Foto: Marjan Artnak
»To niso klasični gozdarski gozdovi, to so gozdovi s posebnim namenom v urbanem prostoru!«
V nadaljevanju pa so podali konkretne pripombe: »Prvič, načrtovani najvišji možni posek v gozdovih lokalnih skupnosti se v osnutku GGN povečuje za 40 odstotkov, kar za zavarovana območja narave predstavlja veliko grožnjo. Primerjava s prejšnjim desetletnim obdobjem pokaže, da se je lesna zaloga v vseh gozdovih v GGE Ljubljana zmanjšala za 32,4 m3/ha, in sicer v zasebnih, državnih in gozdovih lokalnih skupnosti. Načrtovani najvišji možni posek v gozdovih lokalnih skupnosti se kljub izrazitemu padcu lesne zaloge z novim načrtom dviguje s 50 na 63 odstotkov prirastka. Na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib s povišanim najvišjim možnim posekom izstopata odseka A01 in A02. Načrtovani najvišji možni posek na zemljiščih, ki so v lasti Mestne občine Ljubljane, ustanoviteljice zavarovanega območja Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, bi moral biti določen skladno s cilji zavarovanega območja. Ti so predvsem ohranjanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. To ne pomeni, da sta posek in sečnja prepovedana, temveč da se ju prilagaja ciljem zavarovanja. Zlasti bi na teh lokacijah bila primernejša sečnja posameznih dreves, sečnja dreves v majhnih šopih oziroma skupinah, kar smo izpostavili v naravovarstvenih smernicah. To niso klasični gospodarski gozdovi, to so gozdovi s posebnim namenom v urbanem in polurbanem prostoru, kjer je interesov veliko in se mora gospodarjenje z gozdom prilagajati drugim dejstvom in omejitvam v prostoru, kot sta v primeru Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib varstvo narave in obiskovanje. Iz navedenega sledi, da je treba skladno z naravovarstvenimi smernicami posek v gozdovih lokalne skupnosti na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib vsaj v odsekih A01 in A02 zmanjšati in ga za naslednjih 10 let določiti le v količini predvidene sanitarne sečnje,« so odločno zapisali na ZRSVN-jevi Območni enoti Ljubljana, ki jo je, kot že rečeno, do tega torka šest let uspešno vodila mag. Alja Grošelj.
V drugi točki tega tehtnega zapisa so na ZRSVN-jevi Območni enoti Ljubljana opozorili: »Ker iz besedilnega in kartografskega dela osnutka GGN ni povsem jasen status površin na Grajskem griču, kjer je bil letos pozimi posekan del gozda in so bile nato nameščene podajno lovilne ograje, in ker gre za zavarovano območje narave ter območje ekosistemske naravne vrednote, opozarjamo, da bi bila krčitev gozda in izvzem iz maske gozda na tem mestu v nasprotju z varstvenim režimom zavarovanega območja ter usmeritvami iz naravovarstvenih smernic.
Pomladitvene sečnje v nasprotju z naravovarstvenimi usmeritvami ter avtohtona črna jelša in kostanj kot »neželene drevesne vrste«
Zatem pa so v tretji točki z 28 alinejami podrobno opozorili na mnoge nesprejemljive pomanjklivosti predlaganega Osnutka GGN GGE Ljubljana. Med njimi: »…V prvem odstavku je treba dodati izjemno poudarjene ekološke funkcije, saj gre za zavarovana območja narave. Na območju KP TRŠH (Krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib; op. ur.) naj klasičnih pomladitvenih sečenj ne bo. Pomladitev naj se izvaja z odstranjevanjem posamičnih dreves ali dreves v manjših skupinah. Končni poseki, ki so omenjeni na koncu strani 212, imajo lahko zelo močan vpliv na spremembo ekoloških razmer v sestoju, nekatere vrste lahko, ki uspevajo le na mestu posegov, izginejo (brez možnosti povratka), zato naj se jih ne izvaja. Načrtovano nadaljevanje obnove in močnejše jakosti pomladitvenih sečenj sta v nasprotju z naravovarstvenimi usmeritvami in omejitvami, ki izhajajo iz akta o zavarovanem območju. Usmeritev, da se v razvojnih fazah od drogovnjaka dalje ohranja estetsko zanimiva drevesa (vrsta, habitus,…) naj se dopolni še s habitatnimi drevesi.« V predzadnji alineji pa: »Na več mestih v načrtu se pojavlja besedna zveza neželene drevesne vrste, med katerimi se navaja črno jelšo in kostanj. Te vrste so avtohtone in prispevajo k večji biotski pestrosti, njihova prisotnost je odraz ekoloških razmer v prostoru. Predlagamo, da se poišče ustreznejši izraz, da ne bi prišlo do napačnega razumevanja.«
In v zadnji alineji: »Tabele E4 so datirane z 2015-2024, v njih so navedene naravne vrednote, ki jih danes več ni. Tabele E4 naj se posodobi in dopolni skladno z navedenimi pripombami, pregledali jih bomo v fazi predloga načrta (vse zg. podčrt. ur.).«
Foto: Marjan Artnak
Močna mestno nacionalno interesno politično gozdarsko kapitalska »sprega«, ki ne trpi ugovorov!
Ker vsakokratna slovenska vladajoča politika, ko pride na oblast, vedno med prvimi, poleg generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ki mora biti res »taprav«, da se slučajno ne bi komu kaj nepredvidenega zgodilo, zaradi vsega, kar počne in kar ima morda v »nahrbtniku«; ob njem, torej, politika nemudoma zamenja tudi direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, jasno, saj ima ta ključ do gozdnega »trezorja«; zato, torej, zvezanost in povezanost Zavoda za gozdove Slovenije in trenutno vladajoče ljubljanske mestne in nacionalne politike, ki se v aktualni sestavi in paradigmi tako v prestolničnem kot nacionalnem kontekstu v precejšnji meri vodi kar iz ljubljanskega Rotovža, nikakor ni niti malo presenetljiva.
To je zelo močan mestno interesni politično gozdarski »blok«, ki seveda ne le da ne upošteva, ampak enostavno ne trpi »ugovorov« ter ruši in eliminira pred seboj vse, kar se mu zoperstavi; tu cilj opravičuje vsa sredstva; predvsem pa se nobeden v tem »bloku« ne ustavi, dokler cilja »zlepa ali zgrda« ne doseže. Tako da, tej mestno nacionalno politično gozdarsko interesni in kapitalski »spregi« strokovno utemeljeno ugovarjanje in oponiranje ZRSVN-jeve Območne enote Ljubljana in njene vodje mag. Alje Grošelj prav gotovo ni niti malo po godu.
Še bolj brutalno bojno polje pa so območja Nature 2000 in nacionalna energetika, ki bi jih degradirala z umeščanjem OVE!
Še huje in neznosno pa je pokončno in smelo delovanje ZRSVN-jeve Območne enote Ljubljana za slovensko nacionalno politiko in energetiko, ki si zlasti z novo sprejetim »pospešenim uvajanjem OVE« tudi na ljubljanskem območju ZRSVN-ja obeta enormne projektne in finančne »pospeške«.
Ne smemo namreč pozabiti, da je v zadnjem času razvpito »smetiščno« prizorišče vetrničnega fiaska v Malem Logu na Potoškem in vsa občina Loški Potok prav tako pod okriljem ZRSVN-jeve Območne enote Ljubljana. In četudi so jih v Malem Logu tako Dravske elektrarne Maribor kot lokalna Lesna zadruga Loški Potok in Občina Loški Potok kot neustavljivi investitorski »siloviki« res silovito in slovito »fasali« po grabežljivih prstih, jih to, kot je videti in slišati, nikakor ni izučilo ali kakorkoli ustavilo v namerah, da prav v tej občini postavijo gigantske vetrnice na Pargu, 1000 metrov visokem hribovitem slemenu, ki se na severu od Lazca, na jugu pa do mejne reke Čabranke vije nad Dragarsko dolino https://anaasicsic.com/2024/06/17/kaj-dogaja-v-loskem-potoku-tragika-odrocne-obcine-kdo-jo-v-resnici-vodi-ni-vse-zadruzno-zlato-kar-se-sveti-indijanci-na-zemlji-z-nafto-pa-palestinci-in/.
»Tam jih ne morejo postaviti, saj je to območje Nature 2000, kar smo na naši območni enoti že večkrat jasno povedali in napisali!« je bila odločna in ostra mag. Alja Grošelj, ko je beseda nanesla na Parg.
Bo prav to neomajno stališče danes in v prihodnjih letih najbolj nepremostljiva težava za Dravske elektrarne Maribor in »veseljake« iz Loškega Potoka, ki se eni bolj kot drugi veselijo hitrih in lahkih »luft« zaslužkov z »eko« subvencijami za nekaj, kar je dokazano energetsko neučinkovito in okoljsko uničujoče!?
Vse dobrobiti pravočasnega in dolgoročnega vlaganja v »prave posle«!
Kje pa! Nikakor! Tu, prav v tem konkretnem primeru in na tej konkretni lokaciji se namreč v vseh razsežnostih odlično ali pa se domnevno bodo prej ko slej pokazale vse dobrobiti pravočasnega in dolgoročnega vlaganja v »prave kadre« in v »prave posle«! Počasi. Potrpežljivo. Stanovitno.
Foto: Marjan Artnak
Na primer, z zmerno velikodušnim nakazilom in »poslom« v višini 15.638,66 evra že »davnega« 9. februarja 2016! Pa 23.366,29 evra le tri mesece in 17 dni kasneje, 26. maja 2016. Malce spodbude in radodarne geste pač mora biti! Potem pa lepo »pomalem«. Le dva meseca kasneje, 25. julija 2016 5.215,82 evra, pa januarja in februarja 2017 spet 5.215,48 in 5.841,58 evra, maja 2017 pa še 8.652,22 evra. Potem se je pa na Svete tri kralje, 6. januarja 2023, skladno pač z radodarnostjo »modrih z Vzhoda« začelo zares in 28.263,69 evra; 1. junija 2023 pa malce »skromneje« le 11.408,24 evra. A že 20. julija 2023 spet velikodušnih 28.263,69 evra; 5. oktobra 2023, le dan po godu sv. Frančiška in svetovnem dnevu varstva živali pa še 7.612,80 evra. Leta 2024 so »posli« začeli lesti proti »zatonu«, le 1.903,20 evra 23. februarja 2024 in še skromnejših 1.381,04 evra 18. julija 2024. Potem pa je novo leto 2025 potrdilo večno resnico, da ne gre nikoli obupati, saj za dežjem vselej posije sonce in pride »nov posel« in »novo nakazilo« kot »krona« za vse »prestano«: 142.764,40 evra 10. januarja 2025!
Kot kaže Erar, torej, v času od 9. februarja 2016 do 10. januarja 2025, v dobrih in očitno pravljičnih devetih letih skupaj 285.527,11 evrov so Dravske elektrarne Maribor nakazale na račun DOPPS, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, v času, ko je DOPPS kot direktor še vodil poslovno očitno nadvse nadarjeni dr. Damijan Denac, diplomant z doktoratom mariborske univerze in Fakultete za naravoslovje in matematiko, zdaj tam menda tudi docent. Pri tem moramo javnost, ki je morda še zmeraj v nostalgičnih spominih in prepričanjih o Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije mimogrede spomniti, da so DOPPS in njegova strokovna mnenja skozi leta šla skozi precejšnje »metamorfoze«, kar je zlasti eksplicitno razvidno iz njihovih študij (še posebej, ko je naročnik in plačnik zanje investitor) v kontekstu umeščanj vetrnih elektrarn v naravo in prostor.
Dolgoletni poslovni partner Dravskih elektrarn Maribor na čelu Zavoda RS za varstvo narave!
Prvega maja, slabe štiri mesece po nakazanih 142.764,40 evra Dravskih elektrarn Maribor DOPPS-u, vlada, ki jo vodi »najenergetik« v državi, na predlog ministra, ki je, kot smo že omenili, popolnoma na kolenih tako pred prestolnično oblastjo kot pred nacionalno energetsko »gardo«, imenuje dr. Damijana Denca, dolgoletnega poslovnega partnerja Dravskih elektrarn Maribor za direktorja Zavoda RS za varstvo narave, tiste institucije, ki daje mnenje o nujnosti ali nenujnosti celovite presoje vplivov na okolje tudi pri energetskih objektih in seveda pri umeščanju foto in agrofotovoltaike ter vetrnih elektrarn v naravo, okolje in prostor.
Le dobre štiri mesece kasneje, 23. septembra 2025, se novi direktor Zavoda RS za varstvo narave in, kot že rečeno, nekdanji, poslovno neverjetno uspešen direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije nameni umakniti največjo strokovnjakinjo za zavarovana območja narave in Nature 2000 ter odločno nasprotnico umeščanja vetrnih elektrarn na območja Nature 2000, ki se ji sicer zaradi znanja, izkušenj, sposobnosti, pokončnosti in poguma zlepa ne da priti »do živega«.
Brutalen umik pokončne krajinske arhitektke, ki še kot »poslednja Mohikanka« tudi znotraj krajinske stroke brani Naturo 2000 pred energetsko (raz)gradnjo in uničenjem!
Kakšno neverjetno »naključje«! Da je ravno poslovni partner Dravskih elektrarn Maribor, pri čemer na poslovanje in vse naročene študije ptic z ostalimi zasebnimi investitorji, katerih plačil Erar ne prikazuje, raje niti ne pomislimo; no, res neverjetno, da se v tako občutljivem trenutku, ko že gre in bo še toliko bolj šlo za pospešeno umeščanje obnovljivih virov energije, se pravi sončnic in vetrnic v slovenski prostor, predvsem pa v slovensko naravo in okolje, kar prinaša še toliko bolj pospešene zaslužke z »zelenimi« subvencijami; da se je torej prav dr. Damijan Denac, poslovni partner Dravskih elektrarn Maribor v takem delikatnem trenutku pojavil na čelu Zavoda RS za varstvo narave!
In da prav njega že po tako kratkem času na čelu Zavoda za varstvo narave, še niti mesec po počitnicah, dopustu in raznoraznih doživetjih tako zelo moti prav izkušena in nadvse kompetentna mag. Alja Grošelj, vodja ene največjih in najbolj zahtevnih območnih enot Zavoda RS za varstvo narave na Slovenskem ter odločna oponentka vsem kolegom krajinskim arhitektom, ki zadnja leta brez vsakih zadržkov in celo nadvse zavzeto sami ali pa celo s svojimi študenti sodelujejo z investitorji pri brezvestnem umeščanju sončnih in vetrnih gigantov v Naturo 2000 in v vsa druga najbolj delikatna in neokrnjena območja slovenske narave! Res, neverjetno zanimivo naključje! Ne!?
Foto: Marjan Artnak
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 OTP BANKA d.d.
Namen nakazila: DONACIJA SIC!
Koda namena: CHAR
HVALA!
Foto: Ana Ašič
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022,2023,2024,2025 ©Vse pravice pridržane 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
