»To so ti čudoviti »novi« upravljalski prijemi vseh teh lokalnih, regionalnih in globalnih, za »podnebje« zaskrbljenih eksekutorjev narave, ljudi in zdrave pameti ter kreatorjev »novega reda«, »New Order«, ko v imenu pohlepnega prisvajanja naravnih resursov za nove tehnologije in »zeleni prehod« odpirajo nove in nove vojne in bojišča, kjer v nepredstavljivih klavnicah brez primere v zgodovini človeštva najbolj nečloveško umirata Zemljina mlada prihodnost in upanje. Sejanje smrti, zlorabe in omame med ljudmi ter brezmejno uničevanje narave, okolja in prostora v imenu »boljše, svetle prihodnosti«, kje je že to bilo? smo za to že kdaj slišali!?!, to je očitno vse, največ in vrhunec političnega, intelektualnega in duhovnega dometa današnjih političnih, ekonomskih, znanstvenih in medijskih elit, kjer še nikoli v zgodovini človeštva ni mrgolelo toliko magistrov in doktorjev znanosti, kot je to po vsem svetu danes! Bravo! Je res videti, da pomaga! V krasni, novi svet nas peljejo! Genialci!«
Foto: Vlado Jehart
Tekst: Ana Ašič
Foto: Vlado Jehart
Naslovna fotografija: Vlado Jehart
22. april 2024
Spet je leto naokoli, z njim pa spet dan velikih besed o Zemlji. In, žal, z vsakim letom bolj tudi dan velikih laži. Zavajanj. Dan promocije zlorab. Cinizma. Novega »eko kolonializma« in »eko imperializma«, če uporabimo besednjak, ki je nekaterim tako ljub. Že skoraj na vsaki pedi te naše uboge zemlje in Zemlje sta oba: od grozljivega uničevanja narave in ljudi in otrok pri kopanju dragocenih »novih« rud po Afriki do poskusa uničenja na desetine, stotine kvadratnih kilometrov najbolj vitalnih in dragocenih gozdov na Pohorju, Košenjaku, Donački gori, Maclju, Vetrniku, Pargu, ter dragocenih, biodiverzitetno in kulturno edinstvenih naravnih in krajinskih entit na Krasu, Slavniku, Senožeškem in na Snežniškem, povsod tu je v resnici na pohodu ta nenasitna »zver« novega »eko kolonializma«, ki se skriva pod krinko nekakšnega za planet zaskrbljenega »ekoboljševizma«. A je vse to seveda preveč neprijetna tema, da bi zanjo želele vedeti ali se z njo ukvarjati s kokainom zasnifane in s tehacejem zasmrajene lokalne in »globalne« urbane »eko« elite na elektro skirojčkih in v elektro »avtočkih«, ki so najbolj »zelene« zato, ker je njihov skupni znak prazen superiorni pogled, nazobčan zelen konopljin list in ime in mesto na plačilnih listah brezskrupuloznega globalnega »zelenega« biznisa, ki je nepredstavljivo zlorabil resnično ekologijo in si v hlastanju po vedno več popolnoma podredil vladne in nevladne politike, medije in njihove servilne plačance ter celo velik del znanosti, ki je seveda od pamtiveka »senzibilna« predvsem do tistega, ki jo financira; ter so tako vsi s skupnimi močmi, navdušenjem in sejanjem strahu pred neizogibnimi premenami narave spremenili »zelene kupone« in subvencijski denar izčrpanih, izkoriščanih in izrabljenih ljudi in davkoplačevalcev širom sveta v največji posel v zgodovini človeštva!
Blebetajoča servilna politika in zasnifane elite vsak dan pod parolami »aktivnega državljanstva« in vse druge ultra aktivistične navlake cinično ubijajo kritični pogled, um in besedo vseh avtonomno in suvereno razmišljajočih ljudi tega sveta; na mlade pa z vse večjim stampedom gredo s propagiranjem marihuane in opiatov, da se omamljene množice njihovim zlorabam ne bi uprle! Jasno, z mamili, tako, kot to pač naredi sofisticiran posiljevalec mlademu dekletu ali fantu z »drogo za posilstvo«.
Foto: Vlado Jehart
Tu pa tudi, omamiti mladino in jo privezati na lahke zaslužke z »zelenim« aktivizmom, belim prahom in sofisticirano, »visoko« moško in žensko homo in hetero prostitucijo ter si tako podrediti in uničiti fizično in umsko najbolj vitalni in brezkompromisni ustvarjalni potencial družbe ter ga v tem »marionetenšpilu« kvečjemu usmeriti proti tistim, ki mislijo, vidijo, govorijo in delujejo drugače kot to oznanjajo pridigarji podnebnega »konca sveta«, trgovci s strahom, »kovači« biljardnih zaslužkov z »zelenim prehodom« in arhitekti novega siromaštva, podrejenosti in brezizhodnosti množic, ki jim bodo po tem, ko jim bodo odvzeli vse, še življenjski prostor in zrak, po kapljicah dajali ravno toliko, da bodo v bedi in obupu životarili in se na koncu kot »kanonfuter« klali in pobijali med seboj! Za kogar je vse to nevzdržno, pa naj se evtanazira, ali pa se ga bo, in je! Ali pa naj odide na fronto, dovolj jih je. Za vsak okus.
To so ti čudoviti »novi« upravljalski prijemi vseh teh lokalnih, regionalnih in globalnih, za »podnebje« zaskrbljenih eksekutorjev narave, ljudi in zdrave pameti ter kreatorjev »novega reda«, »New Order«, ko v imenu pohlepnega prisvajanja naravnih resursov za nove tehnologije in »zeleni prehod« odpirajo nove in nove vojne in bojišča, kjer v nepredstavljivih klavnicah brez primere v zgodovini človeštva najbolj nečloveško umirata Zemljina mlada prihodnost in upanje.
Sejanje smrti, zlorabe in omame med ljudmi ter brezmejno uničevanje narave, okolja in prostora v imenu »boljše, svetle prihodnosti«, kje je že to bilo? smo za to že kdaj slišali!?!, to je očitno vse, največ in vrhunec političnega, intelektualnega in duhovnega dometa današnjih političnih, ekonomskih, znanstvenih in medijskih elit, kjer še nikoli v zgodovini človeštva ni mrgolelo toliko magistrov in doktorjev znanosti, kot je to po vsem svetu danes! Bravo! Je res videti, da pomaga! V krasni, novi svet nas peljejo! Genialci!
Zato pa mi danes, 22. aprila 2024, ko je ponoči napovedan sneg do nižin in je že četrto ali peto leto zapored cvetoče sadno drevje kamor se ozreš in voziš po Sloveniji aprila porjavelo od pozebe, kot je to bilo seveda že ničkolikokrat v preteklih stoletjih, z vseh strani nabijajo z »razbeljenim planetom«; ob stoletni poplavi, ki je bila pač toliko bolj »katastrofalna«, ker je poplavila in odnesla hiše, ki si jih nikoli v preteklih stoletjih ljudje na tistih mestih niso niti v najbolj smelih sanjah drznili postaviti, no, za te človeške norosti, nepremišljenosti in objestno aroganco so zdaj, po enem ali dveh dogodkih, v katerih narava pač prepotentnim nejevernim bedakom kaže resnico, že krive »podnebne spremembe«, joj, res, kako pripravno in hvala bogu, menda, za vse te ujme, v pravem trenutku so prišle, da se jih uporabi za »podnebne« cilje! In se jih potem našteva: požari, potresi, vodne ujme, vse to se dogaja zaradi »podnebnih sprememb«. Pozebe pa nikoli nihče ne omeni. Enostavno jih ni! Ma, jih ne more bit´, če smo vendar na »vročem planetu«! In se ta »vročina« z vseh strani lepo plača!
Foto: Vlado Jehart
Tudi zato, zaradi vseh teh zemeljskih »genialcev« in zaslužkarjev, danes berem, kako me naša predsednica republike spodbuja, naj raje uporabljam stekleno kot plastično embalažo! Pa kaj je z njo? Jo je napihalo na motorju? Padla menda ni z njega, o tem bi gotovo vsi pisali! Komu zdaj to govori »ona«, ki »ve«?! A da je plastika problem!?
Povsod in v vsem jo vsi rinejo ljudem, zdaj so pa frajerke pogruntale, da morajo ljudem govoriti, naj raje kupujejo stekleno embalažo!? Po vseh desetletjih prizadevanj ekološko prizemljenih ter zdravemu življenju in naravi predanih ljudi o škodljivosti, ogrožanju zdravja in neznosnemu onesnaževanju okolja s plastiko, so danes one začele »pritiskati« na ljudi naj se poboljšajo! Niti ena pa se v svojih nagovorih ni obrnila na proizvajalce! Pa na zakonodajalce! Na tiste, torej, ki imajo »škarje in platno« v rokah. Seveda pa imajo prav oni tudi »novce«, da z njimi vodijo »ovce« za nos; pa kakšen dinarček v politične kampanje primaknejo, tako da, njim pa ne!, njih pa ne bomo!, »ljudem« je treba povedati, njih je treba »stisnit«, tako je najbolj varno; pa še sliši se nekaj!
Ja, pa žive meje tudi, te lahko veliko dobrega naredijo, smo izvedeli danes. Ampak tu je pa treba reči, da je pa to že res kar pogumno, zagovarjati meje v teh časih, ko bi eni najraje videli, da jih sploh ni in se tudi obnašajo čisto tako.
No, predsednica zagovarja »žive meje« in zelenje, menda; a čeprav jo, kot je danes videti, spet skrbi za planet, nazadnje jo je, ko je v prešerni družbi »podnebnih zaskrbljenk« letela v Dubaj, se na pozive realno zaskrbljenih prebivalcev, ki jim zaradi gigantskih vetrnic in raznih drugih okoljskih in prostorskih nevšečnosti in zablod, grozi uničenje narave, bivalnega in preživetvenega okolja ter doma, edinega, ki ga imajo, bolj malo odziva. Res, čudno, ko jo tako skrbi plastika! Nerazgradljivi fiberglas in vsa brutalna navlaka za lase privlečenih »obnovljivih virov energije« ter uničenje narave in najbolj dragocenih gozdov, je pa očitno ne; in to prav zdaj, ko bi Evropa na drugi strani rada za blaženje »podnebnih sprememb« posadila vsaj tri milijarde dreves! Morda je pa res prav zato ne skrbi!? Če se jih bo tri milijarde na novo posadilo, se jih pa lahko na Slovenskem poseka toliko, da se vse tiste vetrnice napika, pa še »tapravi« bodo malce z vsem tistim lesom zaslužili in se rešili »pufov«, saj je vse to le »drobiž« in »kaplja v morje«, tako kot tistih sedem milijonov za »sodno stavbo«, pa šest in pol za računalnike, pa šest in pol za salonske nevladnike, pa dva milijona in pol za raznoliko medijsko krajino, pardon, za obrambo pred raznolikostjo medijske krajine; »jebemti«, to je šlo pa letos na tesno, res, »za las«, a je vendarle uspelo, da so dobili sofinanciranje samo »tapravi« mediji za »taprave« projekte!
Foto: Vlado Jehart
Se je tam, med drugimi takimi, rinila tudi ena z naravovarstvenimi temami, s kritičnim pisanjem o varovanju in ohranjanju narave, pa o upravljanju narave, lova, lovstva, divjadi in velikih zveri, kar je bilo kar »hudo« za komisijo dveh doktorjev medijev, enega direktorja občinske uprave in ene andragoginje in ultra aktivistke, ki je diplomirala pred dobrimi dvanajstimi leti v Mariboru, zdaj pa kot fotografska freelancerka živi v Atenah, se tu in tam izprsi s kakšnim tekstom za »taprave« cajtenge in je potemtakem po mnenju ministrstva za kulturo vrhunska strokovnjakinja za slovensko novinarstvo, za slovenski jezik, za novinarske žanre in za raznolikost medijske krajine in se sploh spozna na vse, tako da ji niti slovenistka, jezikoslovka in specialistka za novinarski diskurz ter predstojnica novinarske katedre na FDV očitno ne seže niti do gležnjev; če bi ji, bi bila menda slednja prej v komisiji kot pa ena atenska »freelancerka«; da o izkušenih pišočih kolegicah in kolegih, ki so po trideset in štirideset let, dan za dnem, preživljali med »deski« in novinarskim terenom, pri pisanju intervjujev, reportaž, analitičnih člankov, komentarjev, portretov in pri uredniškem delu, no, da o njih sploh ne govorimo. Le kako naj oni kaj vedo in presojajo slovensko novinarstvo in novinarsko delo in medijske projekte, če pa vendar niso diplomirali iz andragogike in ne živijo v Atenah; lubčki moji, Grčija, pa to!
Je pa res, da očitno grška klima naredi »taprave« še bolj »taprave« in neizmerno iznajdljive, ko je treba izločiti »neprimerne« projekte: saj ni kaj, pač, napišeš, da na tem portalu fotografi niso novinarji, in to je to; pa še očitek, da so teksti mnenjski, pa je; saj je vendar jasno, če damo Delu 40 tisoč evrov za »mnenjske strani«, te pa »nemre« bit´ še kakšno drugo mnenje v »toti« slovenski krajini! Si ja nor! Pa kdo si je to izmislil!? Kakšna raznolikost medijske krajine! Naj se grejo to v Evropi! Pri nas je to razpis za obvarovanje nedotakljive ene in iste medijske krajine pred napadi raznolikosti! Pa saj to je menda jasno! Pa kaj bomo zdaj podpirali tiste, ki drugače mislijo kot mi!? Ali »spuščali« v javnost resnične informacije in mnenja o vetrnicah, da bodo ljudje še bolj proti in se bodo uprli še tam, kjer so zdaj še lepo nevedni in tiho in mirno vdani v usodo!?! Lepo naj zbirajo plastične pokrovčke, če že ne kupujejo steklene embalaže, in pridno strižejo živo mejo, pa tiho naj bodo tam za njo, lepo skriti, da se niti ne ve zanje; in da ne bi slučajno kdo podpiral tiste portale, ki se zares zavzemajo za naravo, okolje in kar je še tega! Ni govora! Zdaj so tu vse te »podnebne spremembe«! In to je vsa in edina resnica! Druge ni!
Foto: Vlado JehartPrav v vsem tem sem se danes res večkrat spomnila na Jurkovičevo teto Marico. Pod sosednjo vasjo, s sadnim drevjem in senčno brajdo ob hišici ter obdano s starimi vrtnicami, dišečimi drobnocvetnimi nežno rožnatimi vzpenjavkami, ki so krasile z zelenim mahom poraščeno leseno ograjo in križ ob poti k hišici, tako da je v majskih in junijskih dneh naravnost v srce pridehtela vsa ljubeča skrbnost in rahločutnost, ki je bila tod doma, sta tu, odmaknjeno od ponorelega sveta dolga leta živela gospod Slavko in gospa Marica. Zelo preprosta, zelo skromna, zelo poštena in zelo dobrosrčna človeka. Vedno, ko zagledam te drobne rožnate vrtnice, prideta z njimi v moje misli tudi onadva in njuna ljubeznivost, a tudi neznosna bolečina in njun sin, ki sta ga tako nesrečno izgubila zaradi nepremišljenega voznika, ki je v trenutku utrnil njegovo življenje in sta po tistem le še bolj ljubeče skrbela za vrtnice, za Jezusa na križu in za hišico, »da bo lepo, ko pride vnuk k nama,« sta govorila s strtim srcem in glasom, a tudi z vero in upanjem v sinovo dušo v nebesih, pa tudi z veseljem nad vnukom, ki je, hvala bogu, ostal za sinom in blažil njuno izgubo in bolečino in izpolnjeval njune dni z obeti njihovih srečanj in spokojnih, ljubečih skupnih trenutkov. Ko sta v pomladnih popoldnevih sedela pred njuno skromno, a zelo čedno, čisto in skrbno negovano hišico, sredi dehtečih vrtnic in sijočega zelenja in so veje cvetočih jablan že toplo barvali prameni k večeru nagibajočega se sonca, je teta Marica rada kaj pokramljala o vsem, kar se je dogajalo, malce potožila, se čudila in večinoma tudi zelo brez dlake na jeziku povedala, kaj si je mislila. Gospod Slavko pa jo je pozorno in s smehljajem poslušal, na koncu pa jo je vedno znova dobrodušno in naklonjeno pomirjal: »Marica, Marica, ti ne veš politike!« Ona pa mu je z bistrim smehljajem odgovarjala: »Oh, Slavči, še dobro da ne! Nič prida je ni! Te politike!«
Res ne, teta Marica, si mislim danes, res ne! Vse, česar se dotakne, ugonobi. Tudi Dan Zemlje je pogubila! In vse, v kar so iskreno verjeli tisti, ki so ga pred več kot petdesetimi leti ustvarili.
Foto: Vlado Jehart
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@proton.me
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Vlado Jehart
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Vlado Jehart
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023,2024©Vse pravice pridržane 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
