»Smiselno bi bilo, da zaradi vrste neznank in netočno opredeljenih pravil in meril država opusti načrt o vetrnih elektrarnah Ojstrica. Naj ji ta Državni prostorski načrt ostane v opomin in poduk, kako se takšen načrt ne dela. Naj se Dravske elektrarne posvetijo drugim projektom obnovljivih virov energije: vodi, sončni ali geotermalni energiji, na primer. Naj državi zaradi tega ne bo nerodno. Slovenija pač ni vetrna dežela kot recimo Nizozemska, kjer so si s pomočjo vetra izsušili dober kos svojega ozemlja. Mar ni nekaj podobnega z besedami, da »vetrna energija ni najbolj idealna za Slovenijo« v Preverjeno priznal celo sam minister za naravne vire in prostor?« je že 10. marca letos zapisala na svojem Faceboook profilu Felicita Medved, humana geografinja, raziskovalka politične geografije, zgodovine geografske misli in politik Evropske unije, nekdanja predsednica Evropskega liberalnega foruma in lastnica ene najstarejših kmetij , ki se v enem delu nahaja na območju Državnega prostorskega načrta o polju vetrnih elektrarn Ojstrica, in je v pisnih virih prvič omenjena že leta 1324.
Foto Jože Očko
Piše: Felicita Medved, humana geografinja, raziskovalka politične geografije, zgodovine geografske misli in politik Evropske unije
Foto: Jože Očko, Marjan Artnak
Naslovna fotografija: Jože Očko
30. junij 2023
Država v primeru Državnega prostorskega načrta (DPN) o vetrnih elektrarnah (VE) Ojstrica (in še marsikaterem drugem projektu) vodi netransparentno informacijsko politiko.
Državni organi bi morali sproti in dosledno že od začetka idejnih razmišljanj o vseh zadevah na vsaki stopnji načrtovanja obveščati prebivalstvo, lokalno skupnost in vse posameznike, ki so lastniki parcel, ki jih načrt zadeva. Takšen odnos ne bi spremenil ne/sprejemljivosti ali škodljivih posledic gradnje in obratovanja VE samih po sebi, bi pa pokazal, da je državi mar za ljudi, ne pa da jih grobo in brezobzirno stisne in pritisne v (dejansko ponižujoč) položaj zaščite svojega okolja, drugih naravnih virov kot je npr. voda, kvalitete življenja, zdravja in celo fizične varnosti. Tako so se ljudje primorani strniti v obrambno pozicijo, iz katere branijo vrednote, za katere bi upravičeno pričakovali, da jih v prvi vrsti ščiti prav država.
Zakaj država ne vodi transparentne informacijske politike? Lahko bi rekli, da naša mlada demokracija tega pač še ne zna, a to bi bil puhel izgovor. Bolj se zdi, da tega noče; ali da se celo namerno skrije v manko dogovorjenih pravil (zakonodaje, standardov ipd.) in podlega kratkoročnim kapitalskim interesom, ki v primeru vetrnih elektrarn jahajo na energetski krizi proti cilju terminsko nerealističnih (in temu primerno nerealiziranih) procentualnih obljub.
Kako naj si drugače razložim galopiranje za postavitev vetrnih elektrarn na skoraj vsaki rdeči pikici splošne ARSO karte vetrovnosti v Sloveniji?
Dravske elektrarne Maribor v eni teh pikic zaznajo »potencial«, si dajo po naročilu in s svojimi napravami izmeriti smer in enoletno! povprečno hitrost vetra 6 m/s, se zadovoljijo z največjim sunkom na »bližnjem Kozjaku«, potem pa se DPN do inštalirane moči agregatov ne opredeli in le, kot mimogrede, namigne da je možna priključitev VE s skupno močjo 17MW. A, ko se mukoma kopljem skozi papirologijo, me razsvetli, čeprav ne vem na kakšni osnovi, izračunan podatek: “VE Ojstrica bodo prispevale k povečanju deleža OVE pri proizvodnji električne energije za okoli 0,066 odstotka.” In takoj zatem: “Za primerjavo, če bi bila VE Ojstrica umeščena v omrežje v letu 2019, bi se delež OVE pri proizvodnji električne energije v Sloveniji povečal iz 32,63 % na 33,70 %.”
Zmedem se, očitno nekdo višje sešteva bolje od mene, ali se pač motim? Saj gre vendar za uradni dokument. Kakorkoli, ali teh 0,066% res odtehta drvenje v to investicijo? Za Dravske elektrarne Maribor 8,29% donos na vložena sredstva v investicijo morda. Za tiste politične predstavnike, ki jim je menda nerodno, da v Sloveniji stojita le dve VE, morda tudi. Lahko bi pokazali na vetrno polje na grebenu ob robu naše domovine, ki se ga vidi z vseh strani neba in kjer rdeče lučke veselo utripajo proti letalu iz Dunaja ali celo Bruslja. Saj, tako pravi DPN, VE bi temu prostoru dale “kvaliteto nacionalne in regionalne prepoznavnosti,” ki je sedaj menda nima.
Foto: Jože Očko
Ne bi sicer rada zašla nekoliko izven konteksta in delila lekcije iz zgodovine, a si ne morem kaj, da ne bi omenila, da se je “nacionalnost” izborila tudi v tem prostoru, po prvi svetovni vojni v trmastih Libeličah še po koroškem plebiscitu, po drugi so se tu še sredi maja 1945 bili zadnji boji na evropskem ozemlju, Dravograd se je boril v osamosvojitveni vojni. Če bi nekatere gospe in gospodje več hodili po terenu in manj gledali karte v svojih kabinetih, bi opazili spomenike tem dogodkom.
No, da se povrnem, ali bi vetrne elektrarne odtehtale razritje in spremembo krajine s širitvijo in gradnjo novih cest, na določenih mestih do širine 12 metrov, ki bi bile samo delno asfaltirane, drugje pa bi kakšnih 40 tovornjakov na dan v času gradnje na veselo ropotalo, trobilo in prašilo vsepovprek, da o razlitju betona, olj in še česa v prst in vodne vire, o krčitvi gozda, gradnji platojev nogometnih dimenzij in celoviti spremembi krajine z visoko štrlečimi vetrnicami sploh ne govorim.
Ali bi pridobivanje električne energije odtehtalo negativne učinke hrupa, svetlobnega onesnaženja in drugih škodljivih, tudi ekonomskih, učinkov na razvoj kraja, naravo in živa bitja, zlasti na zdravje ljudi?
In končno, kaj bi bilo po izteku 20 do 25 let, če se pridobivanje elektrike (kljub višanju cen) ne izkaže za tako rentabilno? Država bi zapustila opustošen ‘spomenik’ grajenemu javnemu dobru. Kdo bi torej nosil posledice in stroške sanacije od odstranitve VE, do morda degradiranih ali uničenih virov pitne vode, ki najbrž napaja vsaj toliko gospodinjstev kot bi jih elektrika iz Ojstrice in slabega počutja ljudi, če se od tega DPN že sedaj izrecno umika?
Torej, če bi država vodila »primerno strateško komuniciranje«, kot se je izrazil novinar prispevka v oddaji Preverjeno, bi lahko prej prišlo do spoznanja, da se morajo najprej postaviti točna pravila (v sosednji avstrijski Koroški morajo VE praviloma biti 1500 m od meje zazidljive parcele) in merila (npr. za hrup). Še več, morda bi se naša država na ta način lahko problematike pridobivanja energije iz obnovljivih virov in samooskrbnosti lotila strateško bolj premišljeno in hkrati več pozornosti in vlaganj posvetila inovativnim rešitvam za učinkovito rabo energije. S tem bi, po mojem mnenju, prej pridobila kot izgubila na času za doseganje ciljev.
Smiselno bi bilo, da zaradi vrste neznank in netočno opredeljenih pravil in meril država opusti načrt o VE Ojstrica. Naj ji ta Državni prostorski načrt ostane v opomin in poduk, kako se takšen načrt ne dela. Naj se Dravske elektrarne posvetijo drugim virom OVE, vodi, sončni ali geotermalni energiji, na primer. Naj državi zaradi tega ne bo nerodno. Slovenija pač ni vetrna dežela kot recimo Nizozemska, kjer so si s pomočjo vetra izsušili dober kos svojega ozemlja.
Mar ni nekaj podobnega z besedami, da »vetrna energija ni najbolj idealna za Slovenijo« v Preverjeno priznal celo sam minister za naravne vire in prostor?
Foto: Jože Očko
Felicita Medved
je humana geografinja, ki ima raziskovalna zanimanja zlasti na področju politične geografije, zgodovine geografske misli in politik Evropske unije. Bila je tudi predsednica Evropskega liberalnega foruma (European Liberal Forum https://liberalforum.eu ), v zadnjih letih na Upravni akademiji predava o Evropski uniji, njenih institucijah in pravnem redu. Je lastnica ene najstarejših kmetij, ki se v enem delu nahaja na območju Državnega prostorskega načrta o polju vetrnih elektrarn Ojstrica, in je v pisnih virih prvič omenjena leta 1324.
Foto: Jože Očko
Več: »UNIČENJE NEOKRNJENEGA KOŠENJAKA, KI GA POD PRETVEZO DOMNEVNEGA VARSTVA OKOLJA IZVRŠUJE »ZELENA PREOBRAZBA« Z VPRAŠLJIVO EKONOMIKO IN BOGATIMI SUBVENCIJAMI TER Z NEPOPRAVLJIVO ŠKODO ZA NARAVO IN LJUDI, JE NESPREJEMLJIVO!«, Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom, 29. junij 2023, https://anaasicsic.com/2023/06/29/unicenje-neokrnjenega-kosenjaka-ki-ga-pod-pretvezo-domnevnega-varstva-okolja-izvrsuje-zelena-preobrazba-z-vprasljivo-ekonomiko-in-bogatimi-subvencijami-ter-z-nepopravljivo-sko/
Foto: Jože Očko
Po novici je zgodba. Za njo smo mi.
NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.
Od narave. Do umetnosti.
ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.
ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.
Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com
Odgovorna urednica
Ana Ašič
Majhen portal. Za velike zgodbe.
Foto: Marjan Artnak
Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!
DONACIJA SIC!
Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom
Izdajatelj
Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU
zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com
TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363 NOVA KBM d.d.
Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC! Koda namena // Purpose Code: CHAR
HVALA!
Foto: Marjan Artnak
»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«
Karen Blixen
2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane. 
Avtentično! Ustvarjeno brez umetne inteligence! AI Free!
