Svetovna zveza inženirskih organizacij (WFEO) je predlagala, UNESCO pa je leta 2019 na 40. Generalni skupščini razglasil, naj se po vsem svetu 4. marec obeležuje kot Svetovni inženirski dan za vzdržnostni razvoj, čemur so se že takoj, prvič, 4. marca 2020, pridružili tudi Inženirska zbornica Slovenije in slovenski inženirji, ko se jih je 1.100 tistega dne, ko je bil potem zvečer že objavljen prvi primer covida v državi, tik pred zaprtjem javnega življenja, še uspelo zbrati na »živem« inženirskem srečanju in prvem praznovanju svetovnega inženirskega dne v Cankarjevem domu. Svetovni in posamezni nacionalni inženirski dnevi so vsako leto posvečeni aktualni tematiki, dogajanju ali stanju v svetu in doma, jasno, skozi inženirski pogled in prizmo, ki pomembno in bistveno sooblikuje prav ta svet in naše življenje, našo sedanjost in prihodnost v njem.

Osrednji svetovni dogodek letošnjega svetovnega inženirskega dne je bila mednarodna konferenca »Načrtovanje mest za prihodnost« v Madridu, 2. in. 3. marca. Na sam inženirski dan, 4. marca, pa so svetovni inženirji v 24 urnem globalnem »live streamu« predstavljali in razpravljali o »inženirskih inovacijah za odpornejši svet«. Če so v tem smislu svetovni inženirji »surfali« predvsem na valu aktualne vzdržnostno zelene agende, so se slovenski inženirji na Slovenskem inženirskem dnevu včeraj, 9. marca, vendarle zelo prizemljeno in nadvse prisebno ukvarjali z, na prvi pogled morda kar malce »arhaično« tematiko, ki še kako usodno zadeva vsakega od nas in za katero morda mislimo, da že dolgo in ves čas samoumevno deluje, a, kot opozarjajo inženirji, dejansko to ni čisto tako!

Foto: IZS

Potem, ko je pretresljiv potres v Petrinji in Zagrebu vse nas močno opomnil na potresno realnost, je Inženirska zbornica Slovenije predlani, 4. marca 2021, tedanji inženirski dan posvetila potresni problematiki, ki se je lani razvila v razpravo o »prenovi stavb in infrastrukture«, letos pa nekako nadgradila s temo »požarna varnost stavb in infrastrukture«, ki je na slovenski inženirski dan pritegnila pozornost 1.700 pooblaščenih inženirjev vseh strok, udeležence pa sta poleg predsednika Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomirja Remca, pozdravila še minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan in minister za obrambo Marjan Šarec. Predavatelji mag. Aleš Drnovšek, dr. Aleš Jug, dr. Tomaž Hozjan, prof. dr. Jakob Likar, mag. Andrej Zorec in dr. Ljiljana Šerić so predstavili stanje požarne varnosti v Sloveniji, inženirske metode pri zagotavljanju požarne varnosti, požarno varnost v betonskih, jeklenih in lesenih stavbah ter predorih. Spregovorili so tudi o hranilnikih električne energije, sončnih elektrarnah in podatkovnih centrih, ki so z vidika požara še posebej občutljivi.

Mednarodna statistika sicer kaže, da so najpogostejši vzroki za požar kuhanje, električna napeljava in oprema, namerni požari, ogrevalne naprave, kajenje in igra z ognjem. S prizadevanji za bolj zeleno prihodnost in uveljavljanje novih trajnostnih virov energije pa so se pojavili novi viri požara. Tveganje predstavljajo sončne elektrarne, pri čemer nevarnost za požar narašča s starostjo fotovoltaičnih panelov in instalacij. Visoko tvegani izvor požara pa predstavljajo tudi električna kolesa, električni skiroji in električna vozila oziroma vozila na alternativne pogone, vodikove celice, in seveda »zalogovniki energije«, kot so velike litij-ionske baterije. Pri tem so razpravljalci opozorili, da je treba interdisciplinarno obravnavati tveganja in različne protipožarne rešitve pravočasno in pravilno integrirati v objekte. Požarno varnost v naravi pa je treba zagotavljati s sodobnimi metodami spremljanja in nadzora.

Foto: IStock

Dr. Aleš Jug, ki je svoje predavanje duhovito naslovil »Iskanje šivanke v senu ali koga okriviti za nastanek požara«, pa je, potem ko je uvodoma poudaril, da je »požarna varnost družbeni problem«, opozoril na kar nekaj »presunljivih« podatkov. V Sloveniji vsako leto nastane od 4.000 do 5.000 požarov. V njih v povprečju umre 10 ljudi, 200 do 350 ljudi je poškodovanih. Število požarov v Sloveniji in svetu letno počasi narašča; ocenjuje se, da zaradi vedno večje količine uporabljenih plastičnih materialov. Nekaj manj kot 50 odstotkov požarov nastane v industrijskih objektih, skoraj 60 odstotkov v domačem okolju, to je v okolju, ki za odziv in ravnanje ob požaru ni dovolj vešče in ne usposobljeno. V domačem okolju je posledično tudi največ »požarnih« smrtnih žrtev. Kar 70 odstotkov smrti zaradi požarov se zgodi prav tu, doma, kjer največ, 25 odstotkov smrti zaradi požarov nastopi med 20. in 6. uro zjutraj. Zato so tehnične rešitve za varstvo ljudi, okolja, premoženja in proizvodnje pred požarom tako pomembne! Kljub temu več kot 75 odstotkov objektov v Sloveniji nima javljalnikov požarov!

Ker inženirska stroka ocenjuje, da v Sloveniji akademsko in tehnološko zaostajamo za primerljivimi evropskimi državami in ne dajemo zadostnega poudarka požarno varnostnim zahtevam v kontekstu univerzitetnega izobraževanja; ker manjkajo pravilniki in tehnične smernice; in v praksi ni zadostnega nadzora nad zagotavljanjem požarne varnosti; ter se premalo poudarja pomen interdisciplinarnega pristopa pri načrtovanju in zagotavljanju maksimalne požarne varnosti, je Inženirska zbornica Slovenije ob letošnjem Slovenskem inženirskem dnevu sprejela »Deklaracijo pooblaščenih inženirjev o požarni varnosti stavb in infrastrukture«, z namenom povečanja požarne varnosti objektov v Republiki Sloveniji. Deklaracijo, zaradi velikega pomena za javno in osebno varnost ter individualno in skupno dobro v nadaljevanju objavljamo v neokrnjeni celoti!

Foto: IZS

Uvodni tekst: Ana Ašič

Deklaracija: Inženirska zbornica Slovenije, zanjo: mag. Črtomir Remec, predsednik IZS in Upravni odbor IZS: Andrej Pogačnik, mag. Vinko Volčanjk, Mitja Lenassi, dr. Bojan Pahor, dr. Željko Vukelić, Matej Plešnar

Foto: Sutterstock, IStock, Telgian, IZS

10. marec 2023

DEKLARACIJA POOBLAŠČENIH INŽENIRJEV O POŽARNI VARNOSTI STAVB IN INFRASTRUKTURE

Inženirska zbornica Slovenije je ob Slovenskem inženirskem dnevu 2023 sprejela deklaracijo pooblaščenih inženirjev o požarni varnosti stavb in infrastrukture z namenom povečanja požarne varnosti objektov v Republiki Sloveniji.

Inženirska zbornica Slovenije se bo še naprej zavzemala za izboljšanje požarne varnosti stavb in infrastrukture na naslednjih področjih:

1. IZOBRAŽEVANJE IN CERTIFICIRANJE 

Slovenija beleži akademski in tehnološki zaostanek za primerljivimi evropskimi državami, ker ne podaja zadostnega poudarka požarno varnostnim zahtevam v sklopu univerzitetnih študijskih programov.

Zato si bo inženirska stroka združena v zbornici prizadevala, da se na vseh dodiplomskih študijih tehničnih fakultet uvedejo dodatne vsebine s področja požarne varnosti. Zbornica bo za vse pooblaščene inženirje in arhitekte, ki sodelujejo v procesu graditve in želijo načrtovati požarno varnost objektov, zagotovila dodatno strokovno izpopolnjevanje. Prav tako bo nadaljevala s tovrstnim izobraževanjem svojih članov v sklopu posameznih matičnih sekcij.

2. DOPOLNITEV REGULATIVNEGA OKOLJA 

Požarno varnost v Sloveniji urejata Zakon o varstvu pred požarom in Gradbeni zakon, manjkajo pa pravilniki in tehnične smernice. Strokovnjaki za požarno varnost so v veliki meri odvisni od tuje strokovne literature, kar ima v praksi velike strokovne in praktične omejitve.

Inženirska stroka združena v zbornici si bo zato prizadevala za uskladitev podzakonskih aktov z zakoni in izdajo vseh smernic, na katere se sklicuje slovenska tehnična smernica za graditev TSG-1-001:2019, v slovenskem jeziku. Ob tem si bo istočasno prizadevala za vsakokratno petletno prenovo tehnične smernice. Nadaljevala bo s pripravo lastnih smernic s področja požarne varnosti in s prizadevanjem za ponovno uvedbo obveznih revizij tistih vsebin projektne dokumentacije zahtevnih objektov, ki prispevajo k požarni varnosti.

3. NADZOR 

Inženirska stroka ocenjuje, da v praksi ni zadostnega nadzora nad zagotavljanjem požarne varnosti.

  Foto: Shutterstock

Inženirska stroka si bo zato prizadevala, da:

• bodo načrte požarne varnosti izdelovali le pooblaščeni inženirji požarne varnosti, kot je to določeno z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti, a se v praksi ne izvaja pravilno,
• se uvede pojem »nadzor nad ukrepi požarne varnosti med gradnjo« in ga opredeli ter predvidi obvezno prisotnost pooblaščenih inženirjev vseh tangiranih strok na gradbišču (novogradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti) kot tudi med vzdrževalnimi deli ter
• so kot strokovni izvedenci na tehničnih pregledih za področje požarne varnosti s strani upravnih organov določeni le pooblaščeni inženirji požarne varnosti.
  Le tako bo v praksi realizirana zadostna stopnja požarne varnosti grajenih objektov.

4. ZADOVOLJIVA POŽARNA VARNOST JE VEDNO ODRAZ SODELOVANJA VSEH STROK

V praksi se premalo poudarja, da se zgolj s sodelovanjem pooblaščenih inženirjev vseh strok in pooblaščenih arhitektov lahko poiščejo takšne rešitve, ki bodo podale, kar se da maksimalno doseganje požarne varnosti.

Foto: Telgian

Zato bo inženirska stroka združena v zbornici ozaveščala investitorje, pooblaščene arhitekte in pooblaščene inženirje, da samo interdisciplinaren pristop lahko poda ustrezne rešitve: pooblaščeni inženir požarne varnosti poda celovitost potrebnih ukrepov, pooblaščeni gradbeni inženir opredeli izbor ustreznih materialov in rešitev za preprečitev prenosa požara ter opredeli sposobnost ohranitve nosilnosti konstrukcije v primeru požara, pooblaščeni elektro inženir skozi rešitve opredeli električno varnost (zanesljivost, strelovod, protipožarni sistemi…), pooblaščeni strojni inženir z ukrepi poveča varnost in pre- prečuje požar (sprinkler, odvod dima in toplote, sistemi prezračevanja, ravnanje z vnetljivimi tekočinami…), pooblaščeni rudarski inženir in inženir geotehnologije določita potrebne ukrepe v potencialno požarno in eksplozivno ogroženih okoljih, pooblaščeni inženir tehnologije analizira nevarna okolja, procese, snovi ter s svojimi rešitvami poda preventivne ukrepe za varstvo pred požarom.

V Inženirski zbornici Slovenije stremimo k višji stopnji požarne varnosti v Sloveniji, zato si želimo odprtega in konstruktivnega dialoga z vsemi udeleženimi stranmi. Realizirani predlogi stroke bodo pomenili velik korak k temu, da Slovenija tudi na področju požarne varnosti stopi ob bok razviti Evropi.

Upravni odbor Inženirske zbornice Slovenije

Predsednik UO Matične sekcije gradbenih inženirjev

 Andrej Pogačnik 

Predsednik UO Matične sekcije elektro inženirjev

mag. Vinko Volčanjk

Predsednik UO Matične sekcije strojnih inženirjev

Mitja Lenassi

Predsednik UO Matične sekcije inženirjev tehnologov, požarne varnosti, prometnega inženirstva in drugih inženirjev

dr. Bojan Pahor

Predsednik UO Matične sekcije rudarjev in geotehnologov

dr. Željko Vukelić

Predsednik UO Matične sekcije geodetov

Matej Plešnar

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije 

mag. Črtomir Remec

Foto: IStock

Po novici je zgodba. Za njo smo mi.

NARAVA. OKOLJE & PROSTOR. ARHITEKTURA. TEHNIŠKA & INŽENIRSKA KULTURA. MEDIJI. ZNANOST & UMETNOST.

Od narave. Do umetnosti.

ZGODBE O NARAVI IN DRUŽBI.

ANA AŠIČ SIC! PUBLICISTIKA S POGLEDOM.

https://anaasicsic.com

Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU

anaasicsic.journalism.in.focus@gmail.com

asicanasic@gmail.com

Odgovorna urednica

Ana Ašič

Majhen portal. Za velike zgodbe.

Foto: Shutterstock

Dragi bralci in bralke, v raziskovanje, pisanje, urejanje in objavljanje zgodb, ki so pred vami, vlagamo veliko nesebičnega truda, časa in vsega, kar stane. Ker to razumete, in nas pri naših prizadevanjih za angažirano, kritično, avtentično, profesionalno in etično ter zares neodvisno novinarstvo podpirate, smo vam vnaprej iz srca hvaležni!

DONACIJA SIC!

Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom

Hiša Zvezd, Zavod za umetnost in ustvarjalne vizije, Gornji trg 42A, 1000 Ljubljana, Slovenija, EU // zavod.za.umetnost.hisa.zvezd@gmail.com

TRR: IBAN SI56 0400 0027 6714 363  NOVA KBM d.d.

Namen nakazila // Purpose: DONACIJA SIC! // DONATION SIC!   Koda namena // Purpose Code: CHAR

HVALA!

»Na tistih gričih si se zjutraj zbudil in pomislil: tu sem in prav je, da sem tu.«

Karen Blixen

 2019,2020,2021,2022, 2023©Vse pravice pridržane.