Ker je bilo po odmevni objavi anonimne kazenske ovadbe zoper Aleša Hojsa, Lada Bradača in Franca Kanglerja, ki naj bi bila pretekli teden domnevno poslana Okrožnemu in Vrhovnemu državnemu tožilstvu, v slovenski javnosti zaznati kar nekaj nelagodja in veliko ugibanj, smo z naše publicistične spletne strani na ljubljansko Okrožno in Vrhovno državno tožilstvo naslovili nekaj vprašanj. Najprej, ali je bila anonimna kazenska ovadba v resnici sploh vložena na Okrožno in Vrhovno državno tožilstvo? Kdaj točno? Dan, datum, ura? Kdaj predvidoma naj bi jo tožilstvi obravnavali? Predvsem pa, ali je običajna praksa, da državno tožilstvo obravnava anonimke oz. anonimne kazenske ovadbe? In še, ali pred obravnavo anonimne kazenske ovadbe razišče in preveri avtorje anonimke, resničnost njihovega obstoja in istovetnost?

Foto: OrionW

Uvod in vprašanja: Ana Ašič

Odgovori: Vrhovno in Okrožno državno tožilstvo RS

Foto: OrionW

17. september 2020

»V zvezi z vašim novinarskim vprašanjem vas obveščamo, da Vrhovno državno tožilstvo RS ne obravnava ovadb, ampak jih odstopi pristojnemu državnemu tožilstvu.

Glede vaših vprašanj o konkretni zadevi nam 1. odstavek 181. člena Zakona o državnem tožilstvu omogoča tovrstne podatke razkriti le v primeru izkazanega pravnega interesa. V omenjenem primeru se namreč ne moremo ravnati po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), temveč smo zavezani k spoštovanju Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki sta v tem primeru specialnejša. Poudarjamo, da slednje izhaja iz prelomne sodbe Vrhovnega sodišča RS X lps 4/2020 z dne 27.5. 2020.

Dejstvo, da je podatek objavil notranji minister na družbenem omrežju nas ne odvezuje, da to spoštujemo oziroma nam ne daje drugačne pravne podlage za posredovanje dokumenta oziroma informacij.

Glede na vaša ostala načelna vprašanja vam lahko odgovorimo le načelno in sicer je državno tožilstvo vsako vlogo, iz katere je (ne glede na to, kako je naslovljena ali v kakšni obliki je tožilstvu posredovana) razviden konkreten očitek, da naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dolžno obravnavati kot ovadbo. Pri tem ni pomembno, v kolikšni meri je očitek podkrepljen z dokazi, temveč je odločilno dejstvo, da iz navedb v vlogi izhaja dovolj natančno zatrjevanje o obstoju znakov kaznivega dejanja.

Državni tožilci pred obravnavo anonimne kazenske ovadbe raziščejo in preverijo avtorje anonimke, resničnost njihovega obstoja in istovetnost, če je to mogoče,« je na naša vprašanja odgovorila Erika Repovž, sedanja svetovalka za odnose z javnostmi na Vrhovnem državnem tožilstvu in nekdanja prva in večletna urednica POP TV-jevega spletnega portala 24ur.com.

Foto: OrionW

Višja državna tožilka Katjuša Čeferin, namestnica vodje tožilstva na ljubljanskem Okrožnem državnem tožilstvu pa je napisala:

»V zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da je na podlagi 1. odst. 181. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) za pridobitev kakršnihkoli podatkov v zvezi z obravnavanjem konkretnih zadev potrebno izkazati pravni interes. Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 4/2020 z dne 27.5.2020 sta namreč ZDT-1 in Zakon o kazenskem postopku (ZKP) napram Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) specialnejša predpisa.

Sicer pa anonimne ovadbe obravnavamo v skladu s Splošnim navodilom generalnega državnega tožilca Republike Slovenije izdanega dne 26. 10. 2012 o obravnavanju anonimnih, psevdonimnih in šikanoznih ovadb in ovadb zoper neznane storilce, ki je objavljen na spletni strani Vrhovnega državnega tožilstva.«

In kaj pravi zgoraj omenjeno Splošno navodilo o obravnavanju anonimnih, psevdonimnih in šikanoznih ovadb in ovadb zoper neznane storilce, ki ga je leta 2012 izdal tedanji generalni državni tožilec RS dr. Zvonko Fišer.

Foto: OrionW

Poleg tega, kar je v svojih odgovorih navedla že Erika Repovž, in sicer, da je »vsako vlogo, iz katere je razviden konkreten očitek, da naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, treba obravnavati kot ovadbo«, je v drugem členu navedeno, da se »anonimna oziroma psevdnonimna ovadba, ki vsebuje dovolj konkretna in preverljiva dejstva, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, vpiše v Kt vpisnik in zahteva preveritev navedb v ovadbi.«

V drugi alineji istega člena je vendarle tudi jasno zapisano: »Praviloma je treba ugotavljati avtorja ovadbe.«

V petem členu pa je izrecno navedeno: »Dosledno je treba preganjati storilce krivih ovadb, tudi v primerih »kverulantskih« ovadb in takrat, ko iz okoliščin izhaja, da ovaditelj na tak način rešuje svoje spore z drugimi osebami ali državnimi organi.«