Ko se s svetim večerom vse umiri in uglasi s koprnenjem po luči, ki ima priti; in ki jo išče in k njej zmeraj znova tako ali drugače roma vsako srce, vam želimo veliko tople bližine ter ljubečih misli in besed. »Tkem svetlobo v besede, tako da bo v tvojih očeh malo manj žalosti, da bodo postale bolj svetle, malo bolj svetle, in nam dale tisto, kar daje sveča temi,« zmeraj znova k svetlobi in ljubezni kliče perzijski mistični pesnik Hafis. Naj smo blizu ali daleč, ljubeča misel in beseda in vzgib srca nas vse povezuje v eno veliko, razširjeno sveto družino miru in ljubezni. V njej je vsak, točno tak, kot je, z vsem sprejet, pomirjen, potolažen in ljubljen. To noč, ta dan in zmeraj. Dragi bralci in bralke, miru, ljubezni in milosti poln božič vam želimo! Prav takšne praznike. In vse!
Foto: Ana Ašič
Iz srca vaši,
Ana Ašič & AnaAsicSic! Team
»Tiste dni je izšlo povelje cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To je bilo prvo popisovanje, in sicer v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galilìje, iz mesta Názareta, v Judêjo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Bêtlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam velíko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, v plenice povito in položeno v jasli.« In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
Foto: Ana Ašič
Ko so angeli šli od pastirjev v nebo, so ti govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Bêtlehem pogledat to, kar se je zgodilo in kar nam je sporóčil Gospod!« Pohiteli so tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otrôku. In vsi, ki so jih poslušali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede ohraníla in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano.«
Evangelij po Luku (Lk 2,1-20)
