»Raznolike medijske krajine ne bo ustvarilo metanje milijonov trem gospodarskim družbam oziroma trem slovenskim medijskim multimilijonarjem ter desetinam njihovih medijev in trem njihovim časnikom, pa četudi bi vsak imel tisoč zaposlenih novinarjev, saj, kot upravičeno poudarjajo različni kredibilni in kompetentni razpravljavci, gre tu še zmeraj le za tri glasove v medijski krajini, ki pa konkretni, roko na srce, niti zelo različni niso! Raznolike medijske krajine tudi ne bo ustvarilo oziroma jo bo zelo težko zagotovilo pet hibridov, napol novinarskih napol agendnih, nekakšnih »politkomisarskih« digitalnih glasil, ki se zapikujejo v druge kolege in si lastijo edino zveličavno pravico do tega, kar je res in kaj ni, skladno z ultra agendo, ki jo zagovarjajo in katere del so; in si potem v tem duhu jemljejo tudi izključno pravico do opolnomočenja in »opismenjevanja« slovenske javnosti z eno edino resnico, kar je, ne le nezdružljivo s kredibilnostjo novinarske profesije in etike, ampak je za moj okus, res, s sicer vsem dolžnim spoštovanjem do prizadevnih kolegic, ki jih morda vodi dober namen, pa vendar za današnji čas in leto 2025 tudi kar malce preveč pokroviteljsko, podcenjujoče, na robu žaljivosti do ljudi in slovenske javnosti, ki je vsekakor pismena in razgledana ter nemalokrat tudi bolj izobražena od teh, ki bi v »pravem« duhu Fanči iz Dergančeve Butnskale zdaj tej javnosti prale in frotirale možgane! Poleg tega pa, tisto, kar javnost edino zares vedno znova relevantno opolnomoči in, če že kdo hoče ta izraz, »opismeni«, je itak le resnična, verodostojna informacija v dobri, kompleksni, poglobljeni, jasno strukturirani in jezikovno dovršeni zgodbi! In, čim več takšnih raznolikih zgodb! Seveda pa je, kot že rečeno, raznolikost slovenske medijske krajine delikatna že dolgo. Ob hudi eroziji novinarske suverenosti na eni, je bilo na drugi strani že zdavnaj vzpostavljeno zasajanje in bohotenje medijskih »invazivnih« vrst. Ruvanje in iztrebljanje redkih in samoniklih cvetlic pa tudi!« Več…