Letošnje Valentinovo, ki je obenem tudi pustna sobota, bo verjetno še kar nekaj časa v spominu slovenske lovske, a tudi laične in kritične javnosti, gotovo pa tudi vsaj še kakšen dan tudi v mislih Alojza Kovšce, predsednika Lovske zveze Slovenije, ki si je, kot smo že sredi minulega oktobra poročali na našem spletnem portalu, že vse od maja lanskega leta močno prizadeval, da bi po svoje »poenotil« Upravni odbor te, z 21 tisoč člani, ene največjih nevladnih organizacij na Slovenskem, vsekakor pa največje oborožene formacije, ki poleg tega deluje v javnem interesu na področju narave, zaradi česar seveda tudi širši, pa zainteresirani in kritični slovenski javnosti nikakor ne more in ne sme biti vseeno, kaj se v njej in okoli nje dogaja. Kot smo torej podrobno poročali oktobra, si je Alojz Kovšca na vse kriplje prizadeval, da bi iz Upravnega odbora LZS spravil »oporečnika« Mirana Zupančiča, sicer podpredsednika Zveze lovskih družin Ljubljana, ki ga je v Upravni odbor LZS tudi izvolila. Takrat smo poročali tudi o tem, kako se je namera predsednika LZS Alojza Kovšce v bistvu na celi črti sfižila. Zdaj, danes, 14. februarja 2026, natanko štiri mesece po »zloglasnem« Kovščinem sklicu in sestanku zakonitih zastopnikov članic LZS v volilnem okolišu Ljubljana, ki je bil 14. oktobra 2025 v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana-Vič, pa se zdi, da je že zjutraj in potem vse dopoldne vse, kar že nekaj mesecev vedno bolj brbotajoče vre med slovenskimi lovci, kulminiralo v pravo vrelišče! Telefoni so pregorevali in elektronska sporočila so švigala z vseh strani. V Delovi Sobotni prilogi je namreč prav danes objavljeno, za slovensko lovstvo neverjetno odkrito ter izjemno direktno in kritično Odprto pismo Alojzu Kovšci, predsedniku Lovske zveze Slovenije, ki ga je na omenjenega naslovil prav v Kovščino nemilost »pahnjeni« Miran Zupančič, član Upravnega odbora LZS in podpredsednik Zveze lovskih družin Ljubljana, ki Alojza Kovšco v pismu med drugim jasno in brezkompromisno sprašuje: »Na seji Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije, ki je avdiovizualno posneta, si izjavil, citiram: »Miran, s teboj jaz ne morem več sodelovati, zato boš moral ti zapustiti upravni odbor lovske zveze, ali pa ga bom jaz.« Ker so seje Upravnega odbora LZS javne, te zdaj na tem mestu javno sprašujem: Lojze, kaj boš storil? Sam sem še zmeraj član Upravnega odbora Lovske zveze Slovenije. Ga boš ti zdaj zato zapustil?« Več…
Tag: Vlado Jehart
OB PRAZNIKU SVETEGA HUBERTA BRANKO ZLOBKO S POZIVI LOVCEM, NAJ SLEDIJO HUBERTOVEMU SPOROČILU ZMERNOSTI, ROBERT TOMAZIN, STAREŠINA LOVCEV IZ PREDGRADA PA: »LOVCI SMO PO EVROPSKEM IZROČILU VARUHI NARAVE, NE NJENI GOSPODARJI. NAŠ ETOS TEMELJI NA SPOŠTOVANJU ŽIVLJENJA, NA PREUDARNOSTI IN KULTURI ODNOSA DO DIVJADI, DO GOZDA, DO SOČLOVEKA.« IN ŠE: »NAJ NAS PRI TEM VODI VERA, KREPI UPANJE IN POVEZUJE LJUBEZEN!«
Oktobra in novembra se slovensko lovstvo ne zbira le na tradicionalnih jesenskih skupinskih lovih, ampak se v mnogih in v zadnjem desetletju vse večih slovenskih lokalnih skupnostih, v evropskih pa brez prekinitev že nekaj stoletij, tako lovci kot nelovci v tem času okoli 3. novembra družijo tudi pri slovesnih mašah svetega Huberta, akvitanskega plemiča vojvodsko kraljevega rodu iz 7. in 8. stoletja, kasnejšega ardenskega škofa in ustanovitelja belgijskega mesta Liege, lovskega zavetnika in vzornika, priljubljenega priprošnjika v sili, ki s svojim spreobrnjenskim sporočilom že skoraj 14 stoletij usodno zaznamuje evropsko lovsko tradicijo ter tudi danes trajno inspirira in spodbuja tako lovce kot nelovce k zmernemu poseganju v naravo in divjad. Zveza lovskih družin Kočevje je bila ena prvih, ki je že pred leti v samostojni Sloveniji obudila tradicijo Hubertovih maš, ki so na Kočevskem vsako leto v drugem kraju in v drugi lovski družini. Letos so se lovci s Kočevskega, pa tudi lovski kinologi iz vse Slovenije, saj so obenem obeleževali 60. obletnico organizirane vzreje nemških prepeličarjev na slovenskih tleh, v soboto, 25. oktobra, zbrali v Predgradu, kjer so najprej s slovesno Hubertovo mašo v cerkvi svetega Sebastjana liturgično proslavili god svojega zavetnika, kasneje pa s kinološko prireditvijo in druženjem v Kulturnem domu utrjevali medsebojno lovsko tovarištvo, prav tako pa tudi vezi z nelovsko javnostjo in domačini ter z lovskimi in nelovskimi gosti s sosednje Hrvaške. Že med mašo, ki jo je vodil starotrški župnik Jože Pavlakovič, in jo že takoj na začetku označil za »zgodovinski dan za Predgrad in župnijo Stari trg ob Kolpi«, je Branko Zlobko, predsednik Zveze lovskih družin Kočevje v krajšem pozdravnem nagovoru in predstavitvi svetega Huberta, pozval prisotne lovce in javnost, naj nam bo njegovo spreobrnjenje k zmernosti vodilo pri posegih v naravo. Mag. Robert Tomazin, starešina Lovske družine Predgrad, pa tudi dolgoletni vzreditelj nemških prepeličarjev ter nekdanji direktor Slovenskih državnih gozdov, pa je ob koncu maše v svojem zahvalnem govoru, ki ga v nadaljevanju kot letošnje osrednje sporočilo in obeležje današnjega praznika svetega Huberta objavljamo v neokrnjeni celoti, še posebej poudaril, da so »lovci po evropskem izročilu varuhi narave, ne njeni gospodarji«. »Narava je Božji dar, zaupana tudi nam v skrb, ne v last. Naš etos temelji na spoštovanju življenja, na preudarnosti in kulturi – kulturi odnosa do divjadi, do gozda, do sočloveka.« Na koncu je tako lovce pri delu v loviščih in v vsakdanjem življenju, kot tudi vso prisotno ostalo javnostjo spodbudil, »naj nas pri tem vodi vera, krepi upanje in povezuje ljubezen«. Več…
»NIČ PA O KONFLIKTU INTERESOV LJUDI, KI SE PODPISUJEJO POD EKSPERTIZE IN SO ISTOČASNO LOVCI!?! NA RAKITNI IN NJENI OKOLICI ŽIVIMO TUDI LJUDJE, KI OPAŽAMO, DA MEDVEDOV NI NIČ VEČ KOT PRED LETI! TUDI SLEDI MEDVEDOV V TUKAJŠNJIH GOZDOVIH NI NIČ VEČ!«
»Več mesecev že spremljamo medijsko »nabijanje« o medvedih v Sloveniji, katerih številke naj bi letele v nebo. Zlasti na Rakitni, tam ima menda že vsak Rakičan svojega medveda. Na televiziji gledamo vedno istih nekaj »zvezdnikov«, ki razlagajo, kako »agresivni« medvedi prevračajo kante za smeti. Nihče se ne vpraša, po kakšni metodologiji so lovci prišli do enormno napihnjenih številk medvedje populacije, ki bodo zdaj obveljale kot osnova za odstrel. Rekli bodo »mi smo stroka« in te čarobne besede bodo kar dovolj, ker bo v trenutnem ozračju resorno ministrstvo podpisalo karkoli. Nič pa o konfliktu interesov ljudi, ki se podpisujejo pod ekspertize in so istočasno lovci? Na Rakitni in njeni okolici živimo tudi ljudje, ki opažamo, da medvedov ni nič več kot pred leti. Tudi sledi medvedov v tukajšnjih gozdovih ni nič več. Z divjadjo pač sobivamo kot vedno, enako kot prej hodimo po gozdu. Divjad, razen redkih treznih glasov prof. dr. Peter Kruljca pred nekaj dnevi na okoljskem spletnem portalu Ane Ašič, nima zagovornikov, ki bi se jih v tej medijsko podpihovani histeriji slišalo. Določenim medijem sploh zelo ustreza, da se ljudje ukvarjajo z medvedi in ne z dejstvom, da jim je balkanska mafija ugrabila državo. Zdaj se je tej gonji oportunistično pridružila še NSi – vse za politične točke. Medvedje bodo le kolateralna škoda, proti lovskemu biznisu, politiki in »stroki« nimajo možnosti. Pobili jih bodo na stotine, mladiče in njihove matere, pa odrasle samce, ki so krasne trofeje. Ostal bo gozd, ki bo opustošen in revnejši – in mi z njim. Te živali bodo umirale tiho in stran od oči javnosti, lovskim družinam pa bo veselo cingljalo v blagajnah, ker medvedi so – biznis.« Več…
»HISTERIJA JE DOSEGLA ALARMANTNE RAZSEŽNOSTI, K ČEMUR SO SVOJE INTERESE PRISTAVILE TUDI NEKATERE POLITIČNE STRANKE, KI V UMETNO POVZROČENEM STRAHU KRAJANOV VIDIJO BREZPLAČNO PROMOCIJO SVOJE POLITIČNE AGENDE IN POSKUS BEGA IZ OBROBJA POLITIČNE NEPOMEMBNOSTI!«
Ob tem, da je ta teden na zahtevo stranke Nova Slovenija na spletnih straneh Državnega zbora objavljen sklic skupne 74. nujne seje Odbora za infrastrukturo in prostor DZ in 44. nujne seje Odbora za kmetijstvo DZ z naslovnim pozivom »Upravljanje z medvedom: poslušajmo stroko, ne čustev!«, ki bo v Državnem zboru v torek, 28. oktobra 2025 ob 10. uri dopoldne, se na ta poziv tudi mi nemudoma odzivamo in je tako zdaj pred vami že razmišljanje strokovnjaka izr. prof. dr. Petra Kruljca, dr. vet. med., lovca, dolgoletnega člana Lovske družine Draga-Trava s Kočevskega, torej iz osrednjega območja medveda, in lovskega čuvaja, ki je bil poleg vsega naštetega nekdaj in več let tudi strokovni član slovenske intervencijske skupine za odlov medvedov, zaradi česar mu življenje in obnašanje medvedov nikakor ni tuje, nasprotno, na Pargu nad Dragarsko dolino, kjer ima svoj gozdni čebelnjak, velik del leta preživi prav v njihovi neposredni bližini. Dr. Kruljc se čudi histeriji in, skladno s pozivom predlagateljev torkove seje dveh odborov, pretiranim čustvenim reakcijam, ki vsake toliko, v zadnjih tednih in dneh pa še posebej, izbruhnejo na Slovenskem, ko ljudje uzrejo in zagledajo medveda. »Ta histerija, ki jo nenehno stopnjujejo tako mediji kot nekateri posamezniki, je dosegla alarmantne razsežnosti, ki zanesljivo niso dobre niti za ljudi, še manj pa za živali. K vsemu temu so svoje interese pristavile tudi nekatere politične stranke, ki v na žalost umetno povzročenem strahu krajanov, vidijo brezplačno promocijo svoje politične agende in poskus bega iz obrobja politične nepomembnosti.« Več…
IZ »LOVA NA ČAROVNICE« NAZADNJE NI BILO NIČ! JE PA PREDSEDNIK LZS SREČANJE NA VIČU MENDA SIJAJNO ZAPELJAL V PROPAGIRANJE NAŠEGA PORTALA IN PROMOCIJO PISANJA ANE AŠIČ! KAJ BRONASTA LOVSKA PLAKETA!? DA PREDSEDNIK LZS, KI JE SICER RES ŽE VSAJ OD JESENI 2020 OBOŽEVALEC NAM »LASTNEGA NAČINA IZRAŽANJA«, ŽE DOBRI DVE URI PO OBJAVI OSEBNO STISKA IN ZAVZETO DELI NAŠ TEKST STAREŠINAM, TO JE VENDAR PRIZNANJE VSEH PRIZNANJ IN NE LE ZLATA! BRILJANTNA PLAKETA!
V torek potem v resnici iz »lova na čarovnice« ni bilo nič! A ko so že bili lepo zbrani, je menda predsednik LZS to edinstveno priložnost prav mojstrsko izkoristil in srečanje bojda nadvse spretno in glamurozno zapeljal v propagiranje našega zavzetega in kritičnega spletnega portala ter v promoviranje pisanja Ane Ašič, nad katerim je predsednik LZS sicer že od nekdaj nadvse navdušen, mi pa tudi nismo povsem nedovzetni za njegovo navdušenje in pohvale in smo v tem smislu seveda prav radi decembra 2020 na našem portalu objavili njegov »To ni več maskularni spopad sposobnosti, temveč feminilno tekmovanje v všečnosti« https://anaasicsic.com/2020/12/10/to-ni-vec-maskularni-spopad-sposobnosti-temvec-feminilno-tekmovanje-v-vsecnosti/ , kar je bil njegov odziv na naše tedanje predhodno razmišljanje z naslovom »Vsem dekletom, ki sem jih ljubil doslej, nebabjeki, totalni mrk libida in intelekt totalnega mrka« https://anaasicsic.com/2020/12/08/vsem-dekletom-ki-sem-jih-ljubil-doslej-nebabjeki-totalni-mrk-libida-in-intelekt-totalnega-mrka-ter-kaj-nam-ob-tem-sploh-se-preostane/ . »Zanimivo in iskreno ste ošvrknili slovensko politično sceno, ki iz dneva v dan bolj bledi in se razkraja v želji po oblasti,« nam je takrat uvodoma zapisal Alojz Kovšca. Razmišljanje pa zaključil z: »Vam lastni način izražanja mnenja mi je všeč. Najini pogledi se včasih skladajo, včasih razlikujejo. Opažam pa, da pogumno zoperstavljate svoje argumente nasprotnim in prepuščate bralcu pravico do presoje tehtnosti enih in drugih.« Evo! Tako! Torej, spoštovani lovci in lovke, pa laična in kritična javnost, nikar se torej ne čudite, da gospod predsednik LZS vendarle raje kot da »lovi čarovnice«, vneto propagira in »šera« naše pisanje! Več…
BO »LOV NA ČAROVNICE« LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE KRONA LETOŠNJIH SKUPINSKIH LOVOV NA SLOVENSKEM!? IN, ALI BODO ZARADI »VERBALNEGA DELIKTA« LOVCI LJUBLJANSKEGA VOLILNEGA OKOLIŠA DOPUSTILI »KAZENSKO EKSPEDICIJO« IN »POGROM« NAD ČLANOM UPRAVNEGA ODBORA LZS TER PODPREDSEDNIKOM LJUBLJANSKE ZVEZE!? KDO BO NASLEDNJI!? IN, KDO BO NAZADNJE GOREL NA TEJ MORDA MALCE PREHITRO ZAKURJENI GRMADI!? KAJ IMA VSE TO S SLOVENSKO JAVNOSTJO!? PA, »DUH« SRAMOTNE INTERVENTNE KAMPANJE IZ LETA 2019. IN, KAJ JE OSTALO OD LOVSKEGA »NARAVOVARSTVA«!?
Ko sta sredi prejšnjega tedna predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, javno podpisala sporazum o sodelovanju, češ da imajo slovenski lovci in kmetje dovolj »neprofesionalizma«, pa menda »nevključevanja« lovcev in kmetov s strani aktualnih oblasti kot enakovrednih sogovornikov – o čemer bi prav gotovo kar nekaj imeli za povedati tudi na ministrstvu za kmetijstvo in na ministrstvu za naravne vire in prostor; pa še ob množici drugih že tisočkrat od Kovšce in Medveda slišanih floskulah, je v sredo in četrtek ne le završalo, ampak naravnost zahrumelo tako med slovenskimi lovci kot tudi v slovenski naravovarstveni in kritični javnosti, saj sta tako diskurz kot naracija prinesla spomine in dvignila asociacije ter z njimi tesnobo in nelagodje ter »duh« sramotne lovske interventne kampanje ter »političnega umirjanja strasti s streljanjem medvedov« iz leta 2019. Kljub, predvsem na strahu, pa tudi, kot bi rekel nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS, na »lažni lovski solidarnosti« temelječi lovski »spirali molka«, je negodovanje med lovci vse glasnejše in je očitkov o delikatnih in kontroverznih dogajanjih v slovenski lovski krovni organizaciji, se pravi, v krovnem slovenskem lovskem društvu, vse več. Tako da, navkljub neomajni podpori najbolj vdanih in zvestih podpornikov, ki za vsako ceno vztrajajo pri »svojevrstnem« vodenju in drži Alojza Kovšce, se zdi, da postaja to sicer ostro, brezkompromisno in na nek način nevarno vrhovno jedro slovenske lovske organizacije vse bolj osamljena čer sredi vse bolj razpenjenega in razburkanega morja lovskega nezadovoljstva. Več…
RESNO, KRITIČNO, AVTENTIČNO NOVINARSTVO O NARAVI, OKOLJU IN PROSTORU NA SLOVENSKEM NE MORE PRIDOBITI »STATUSA V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU MEDIJEV«! PO NOVEM ZAKONU O MEDIJIH, PO KATEREM BODO Z JAVNIM DENARJEM IZDATNO FINANCIRANI PREMOŽNI SLOVENSKI MEDIJSKI MULTIMILIJONARJI, NEPRIDOBITNI, NEKOMERCIALNI, NOVINARSKO SAMORASTNIŠKI IN KRITIČNI DIGITALNI PORTALI PA PRI TEM PERFIDNO ONEMOGOČENI, JE DOKONČNO ODPRTA POT ZA POLITIČNI »NAKLEPNI UMOR« VSEH ŽURNALISTIČNIH »NEBODINASTREBA« NA SLOVENSKEM!
Ko v današnjem sončnem jutru in dopoldnevu premišljam o včerajšnjem dogajanju v slovenskem parlamentu in predvsem o diskusiji pred včerajšnjim usodnim sprejetjem novega Zakona o medijih, ki bo slovenski javnosti in celo tistim, ki ga danes zagovarjajo, enim kaj kmalu, drugim pa čez čas, z vsem, kar odkrito in prikrito novi zakon rušilnega prinaša v slovensko družbo in njen javni pa tudi politični in vsak drug diskurz, zelo surovo odstrl vse svoje uničevalne razsežnosti; v tem mojem današnjem podoživljanju včerajšnjega dne, torej, se mi ob vsem, kar to zdaj pomeni za naš spletni portal in zame kot kritično preiskovalno novinarko in urednico, v misli kar naprej vrinja tudi podoba gospe poslanke Nataše Sukič. In to, kako iz srca se mi je zasmilila ob vsem njenem vztrajnem zagovarjanju zakona, kljub morda nekoliko pretiranemu, a za slovenski parlament precej ustaljenemu in običajnemu diskurzivnemu pingpongu, kjer se je pri vsakem zamahu z »loparjem« na njem živo zasvetilo »vi, desni«, a se je kljub temu videlo in slišalo, da gospa Sukičeva zares in iskreno verjame v dobro tega zakona, res verjame, da bo omogočil neodvisno novinarstvo, da bo zagotovil pluralnost slovenske medijske krajine in bo tako branik demokracije in demokratičnih vrednot slovenske družbe. Četudi moji zelo svobodoljubni naravi včasih kar malce pretirano »pokroviteljski ton« gospe Sukič ali pač kogar koli drugega osebno ni najbolj pri srcu in mislim, da ni potreben v političnih diskusijah; pa ob vsem, s čimer se osebno nikakor ne morem strinjati z omenjeno gospo poslanko, moram vendarle poudariti, da gospo Natašo Sukič tako osebno kot poklicno iskreno cenim iz zelo preprostega razloga: ker je avtentična, pristna, predana, govori to, kar v resnici verjame, in je zato, četudi se z njo nujno ne strinjam, zame verodostojna. Gospa se res iskreno trudi. Problem je le v tem strašnem in vse bolj nepremostljivem prepadu med tem, kar gospa Sukičeva verjame in, prepričana sem, iskreno želi; ter med tem, kako se v slovenski medijski krajini v vsej realni politični, interesni, birokratski in agendni brutalnosti stvarem in različnim medijem in različnim novinarjem v resnici različno »streže«; ter posledično med tem, kar zdaj v to že itak surovo stvarnost prinaša novi Zakon o medijih, pa prenekateri z njim povezani zakonski podakt, uredba in pravilnik, ki jih je Ministrstvo za kulturo spisalo in sprejelo vnaprej, tako da je mestoma videti, kot da je bil novi Zakon o medijih pisan po interesno, agendno in politično sufliranih pravilnikih, in ne obratno. Več…
SLOVENIAN JOURNALISM IN THE WHIRLWIND OF ULTRA AND EXTRA EXAGGERATIONS, MADNESS, BITTERNESS AND PAIN, COLLABORATION, »SMOKE AND MIRRORS«, SERVILITY AND GREED, AND THE »CHIHUAHUA SYNDROME«, YET ALSO HOME TO IRREPLACEABLE AND UNDEFEATABLE STORIES, A DEFIANT DESIRE FOR EXPRESSION, AND THE OMINOUS FORESHADOWING OF CENSORSHIP AND SILENCING, WHICH IS IMPLICITLY, BUT NO LESS SINISTERLY, PROMISED IN THE PROPOSAL FOR THE NEW MEDIA LAW — LONG BEFORE THE ARTICLES ON HATE SPEECH!
»A diverse media landscape will not be created by throwing millions at three business entities — three Slovenian media multimillionaires and their dozens of media outlets and three newspapers. Even if each of them employed a thousand journalists, as various credible and competent discussants rightly emphasize, we’re still only talking about three voices in the media landscape — and frankly, they’re not even that different from each other! Nor will diversity be brought about — or at least it will be incredibly difficult to ensure — by five hybrid, semi-journalistic, semi-agenda-driven, quasi-‘polit-commissar’ digital platforms that attack their colleagues and claim the sole salvific right to determine what is true and what is not, based on the ultra-agenda they represent and promote. They arrogate to themselves the exclusive right to ’empower’ and ‘educate’ the Slovenian public with a single, absolute truth — something that is not only incompatible with the credibility of the journalistic profession and ethics, but, in my view — with all due respect to the hardworking colleagues who may be driven by good intentions — also somewhat patronizing, condescending, and borderline insulting to the people and the Slovenian public in 2025. This public is, without question, literate and well-informed, often even more educated than those trying to brainwash and towel-dry their minds in the supposed spirit of Fanči from Filipčič and Derganec’s Butnskala (legendary Slovene film parody on totalitarism from mid 1980s, translator’s comment)! Moreover, the only thing that ever truly empowers and, if one insists on the term, ‘educates’ the public is genuine, credible information — presented through well-crafted, complex, in-depth, clearly structured, and linguistically refined storytelling! And as many such diverse stories as possible! Of course, as already said, the diversity of the Slovenian media landscape has been fragile for a long time. On the one hand, there has been a severe erosion of journalistic sovereignty; on the other, we’ve long seen the planting and flourishing of invasive media ‘species.’ And yes — the uprooting and extermination of rare, wild-growing flowers as well!« Več…
»NEKDAJ SMO REKLI, DA GOZD VARUJE MEDVEDA, MEDVED PA VARUJE GOZD!«
»Območje Kočevske in Notranjske, ki se preko reke Kolpe navezuje na Gorski kotar in po Dinaridih do Bosne, je življenjsko območje medvedjih populacij. Tu so stoletja sobivali ljudje in medvedi. Zato je sedaj pomembno verodostojno obveščanje prebivalcev o sobivanju z medvedi,« opozarja mag. Janez Černač, inženir gozdarstva in dolgoletni naravovarstvenik ter zagovornik ohranjanja življenjskega okolja in življenj medvedov s Kočevskega. »Ob sedanji zmedi o številčnosti medvedov je še posebej pomembno opozarjati javnost na pomen sobivanja z medvedi. Nekdaj smo rekli, da gozd varuje medveda, medved pa varuje gozd! Naj tako tudi ostane!« Več…
»NE GOZDNI, ENI DRUGI VOLKOVI IN MEDVEDI SO NEVARNI!« DANES BOLJ SRHLJIVI KOT KDAJKOLI!
Danes, ko tudi v kontekstu boleče in tragične nesreče, ki se je pred tremi tedni pripetila ob bližnjem srečanju gospe Nine z že predhodno močno razdraženo in ogroženo medvedko z negodnimi mladiči na Gradišču nad Pijavo Gorico, o čemer je seveda nujno govoriti z vso pieteto in sočutjem ter empatijo do hudega trpljenja, ki ga je dogodek povzročil prizadeti gospe, prav tako pa vsem njenim najbližjim: mami, hčerki, bratu in ostalim svojcem ter prijateljem; ko torej ob vsem tem in ob vseh vprašanjih, mislih in pomislekih premišljamo o tem dogodku, obenem pa z domala enako šokiranostjo, kakršna se nam dviga ob neznosni »lahkosti« pobijanja otrok v Gazi, nepomirljivega uničevanja v rusko ukrajinski vojni ali v teh dneh tako »gladkega« sesuvanja mesta in življenj prebivalcem Teherana, ko se res vidi, da je ni živali na tem svetu, ki bi bila bolj uničevalna in krvoločna, kot je človek; ko se ob vsem tem torej spet presunjeno zaziramo v naraščajoče psihotično medijsko interesno politično norenje na Slovenskem zaradi medvedov: zaradi nekaj zbeganih in prestrašenih in ogroženih in v brezizhodnost potisnjenih bitij, ki si prav tako kot mi in še bolj kot mi v resnici želijo le živeti v miru in v vsej svoji eksistencialni realnosti le po svojih najboljših močeh v ritmu večnih naravnih premen poskrbeti za svoje mladiče, da bodo živeli in naprej »peljali« večni tok in krog življenja za vse nas; no, v vsem tem se zdi, da je prav danes bolj aktualno kot kdaj koli prej to, kar lahko preberemo v spodnjem odlomku in kar smo med vsem drugim zapisali v naši »otvoritveni« in »nastopni« preiskovalni zgodbi, ko smo z našim kritičnim spletnim portalom »o naravi in družbi« na god svetega Ursusa, 13. aprila 2019, žurnalistično in publicistično vstopili v svetovni splet z zgodbo »Ne gozdni, eni drugi volkovi in medvedi so nevarni!«; s pripovedjo, torej, ki se še danes in vsak dan neverjetno dobro bere in ostaja ena največjih preiskovalnih »uspešnic« našega spletnega portala; in ki je obenem le dva meseca po objavi, 13. junija 2019, doživela tudi svojevrstno »ekranizacijo« v oddaji Tarča na slovenski državni televiziji. »Šele ko bomo mi izgubili strah pred njim in bomo spet sposobni pogledati nanj z velikodušnostjo, dobrohotnostjo in prizanesljivostjo tistega, ki je močnejši in ima mnogo udobnejše življenje, se bo v resnici lahko začelo naše pravo sobivanje z medvedom,« smo zapisali pred šestimi leti z besedami, ki so gotovo bolj kot kdaj koli prej aktualne prav danes! Več…