Tag: vetrne elektrarne nad Ilirsko Bistrico

Neposredno! // Gostujoče pero // Tomaž Zorman, naravovarstveni nadzornik // O problematiki vetrnih elektrarn na Krasu // In nad Ilirsko Bistrico // II. del

»NESPREJEMLJIV VPLIV NAČRTOVANIH VETRNIH ELEKTRARN NAD ILIRSKO BISTRICO NA NARAVO IN REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME, NA UNESCOVO SVETOVNO DEDIŠČINO, NA OBMOČJE »ČLOVEK IN BIOSFERA«, NA RAMSARSKO LOKALITETO, NA NATURO 2000 IN NA EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE SNEŽNIK – PIVKA!«

»Območij z vsemi tremi mednarodnimi designacijami je v svetu izredno malo, zgolj 25, kar predstavlja dodaten razlog za skrb in ohranjanje. Seveda designacije niso same sebi namen, ampak je njihovo spoštovanje civilizacijska dobrina in obveznost. Podpisane mednarodne konvencije s strani Republike Slovenije, ki ščitijo ali, če hočete, dajejo svoj pečat – logotip, obveze in omejitve – omenjenim designacijam, so obveza države oziroma vseh državljanov, da z njimi ravnamo preudarno, trajnostno in vzdržno, tako da bodo na voljo tudi za prihodnje rodove. Torej gre za mednarodno podpisano zavezo, sporazum in prevzem odgovornosti, za zaščito in ohranjanje mednarodno pomembnega prostora, narave, posebnosti in dejavnosti, ki so z naravo povezane. Zato je z vidika degradacije krajine in narave toliko bolj sporen takšen poseg z vetrnimi elektrarnami na vplivno območje parka, ki je po UNESCO-vih merilih svetovna naravna dediščina, pomembna za celotno svetovno javnost!« Več…

Neposredno! // Gostujoče pero // Tomaž Zorman, naravovarstveni nadzornik // O problematiki vetrnih elektrarn na Krasu // In nad Ilirsko Bistrico // I. del

»ŽAL NI MOGOČE IMETI OBOJEGA, NARAVE IN VETRNIH ELEKTRARN! PO POSTAVITVI VETRNIH GIGANTOV NI VEČ POTI NAZAJ! OBMOČJE VETRNIH ELEKTRARN POSTANE HRUPNA INDUSTRIJSKA CONA, KI UNIČUJE NARAVO IN VPLIVA NEGATIVNO NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI!«

»Če morajo v nekaterih evropskih državah parke ustanavljati tako, da v degradiranih območjih spet umetno vzpostavljajo naravne razmere, kot so to primeri v Veliki Britaniji in na Nizozemskem, nam v Sloveniji tega ni treba početi. Dovolj bi bilo, da bi na državni ali občinski ravni zaščitili razmeroma neokrnjene predele narave in izdelali mehanizme za sonaravni razvoj. Vetrne elektrarne nikakor ne morejo biti nadomestilo za elektriko, ki jo sicer proizvedemo v termo ali nuklearnih elektrarnah, niti niso kakšna eko in bio prijazna energija, če je umeščena v ohranjeni naravi: v vplivnem območju naravnega parka, na območju Nature 2000 ali na območju Unescovega programa »Človek in biosfera«. Namesto tam, če že kje, bi morala biti postavljena v že degradiranih območjih, kot so npr. industrijske cone, kjer so hkrati tudi največji porabniki energije. Seveda je vprašanje modernega pogleda na svet, globalno vprašanje vzdržnosti nenasitne družbe, ki zahteva vsak dan več energije. Tak način življenja trajnostno ne zdrži in ni mogoč. Z energijo bo potrebno varčevati, jo modro porabljati in drugače pridobivati, ne le na račun narave,« poudarja Tomaž Zorman, naravovarstveni nadzornik ter naravovarstvenik službeno in zasebno. Danes objavljamo prvi, uvodni del razmišljanja o naravovarstvenih in okoljskih dimenzijah ter delikatnosti in nesprejemljivosti umeščanja vetrnih elektrarn na območja slovenskega Krasa, na kar je Tomaž Zorman tudi na našem spletnem portalu opozarjal že leta 2021 v kontekstu razprav o Državnih prostorskih načrtih na Senožeškem, kjer domačinom vsiljuje vetrnice isti investitor kot pri trenutno najbolj aktualnem poskusu vetrnega polja nad Ilirsko Bistrico, kjer so se lokalni prebivalci temu odmevno uprli. Več…