»Žal se, zlasti z današnje aktualne perspektive zdi, da na Slovenskem politiko in pristojne odločevalce na vseh ravneh vse bolj zanima predvsem »požarna varnost« lastnih koristi in položajev ter gašenje raznoraznih tako ali drugače zanetenih »virtualnih« in političnih požarov, resnično življenje in realna požarna varnost najbolj ranljivih v družbi pa je za slovensko politično in interesno nomenklaturo nekje med narcisoidno zasvojenostjo z družbenimi omrežji, med lahkomiselnim odmahovanjem z roko, metanjem te »nadležne« nebodigatrebne teme, s katero »težijo dolgočasni inženirji«, čez rame, v stalnem prelaganju na »jutri« ter v zapravljanju prepotrebnega denarja za splošen dvig požarne varnosti v državi raje za razvajeno igračkanje oblastem vdane »dece tapravih«. Ostali otroci in državljani pa, kaj hočemo, dogaja se povsod po svetu, »nadstreški se rušijo, požari vznikajo, mladino požirajo plameni«, da le »navdihujoči voditelji« ostajajo tam, kjer so; in skrbijo za to, da se ne bi kaj spremenilo v dobro vseh državljanov in skupne dobrobiti! Karma!? Do kdaj še, spoštovani državljani in državljanke!? Koliko neznosnih dijaških krikov sredi nočne tišine bo še moralo razparati mir in prividno idilo Poljan in »najlepšega mesta na svetu«, koliko vsega tega bosta še zdržali ta naša z leve in z desne žrtvovana prestolnica; ta naša neresna, nezrela, povsem indolentna, z leve in z desne skorumpirana dežela, »žepna« državica, kjer nas je vseh skupaj manj kot pol katerega koli resnega mesta na svetu, in kjer bi prav zato moralo biti čisto vsako življenje, vsako zdravje, vsak konček narave, okolja in prostora ter dobrobit prav vsakega državljana neprecenljiva vrednota za vsakega resnega in odgovornega odločevalca! Stihija politične, interesne, birokratske in kapitalske vladne in nevladne neodgovornosti, podpihnjene z nenasitnostjo in pohlepom, z neresnostjo, podcenjevanjem, tudi s čistim diletantizmom in neznanjem, da o kriminalnih ozadjih niti ne govorimo, je ta, zaradi česar zadnja leta na Slovenskem vse pogosteje ogenj zogleni in upepeli trud desetletij in mnogih, ki so si nesebično prizadevali za svoj in skupni lepši danes in jutri. Se bo zdaj, ko so se plameni dotaknili tega, kar je v vsaki odgovorni in zreli družbi najbolj dragoceno, se pravi otroci in mladina, na katerih, pa naj ciniki še tako skušajo to dejstvo razkrojiti, od nekdaj svet stoji in zmeraj bo; se bo torej zdaj vendarle kdo prebudil, streznil iz omame takšnih in drugačnih »substanc«, se ustavil v svoji nenasitnosti na eni in brezbrižnosti na drugi strani in končno slišal slovenske inženirje!?« Več…