KO PRIDEJO DRAVSKE ELEKTRARNE Z VETRNICO V LOŠKI POTOK: KLJUB EKSPLICITNI NARAVOVARSTVENI USMERITVI ZAVODA ZA VARSTVO NARAVE, DA SE TO SME ŠELE S 1. AVGUSTOM, SO NAD MALIM LOGOM BRUTALNO POSEGLI V NARAVO ŽE MAJA! GRADBIŠČE NI OZNAČENO IN NI ZAVAROVANO, KOT TO ZAHTEVA GRADBENA ZAKONODAJA! NAKLJUČNI POPOTNIK LAHKO PADE 4 ALI 5 METROV GLOBOKO! BO TO GLOBA!? IN, ALI SE LASTNIK ZEMLJIŠČA ZAVEDA, DA JE ZA KRŠITVE IN POVZROČANJE NEVARNOSTI ODGOVOREN ON!?!

»In župan Simon Debeljak, ki je domala že od vsega začetka tudi zasebni član Lesne zadruge Loški Potok ter je bil večletni predsednik njenega Nadzornega odbora, ali ve, kako je v resnici tu? In, če ve, to zagovarja!? Takšne kršitve in lomastenje po lastni občini!? Pa nekdanji župan in sedanji predsednik Lesne zadruge Ivan Benčina, ki je ljudem v Loškem Potoku obljubljal med in mleko, ki da se bosta cedila z vetrnice v Malem Logu, zdaj pa se niti na Občinskem svetu ne upa prikazati in pošilja po vetrnični kostanj v žerjavico svojega »učenca« Simona Debeljaka in »velikega učitelja« Tomaža Zvera, je bila to njegova domislica, da se tu, daleč od oči vseh, kar začne z deli, četudi je jasno povedano, da se to sme šele s koncem julija!? In potoški občinski svetniki!? Sploh vedo, kako je v resnici tu zgoraj, nad Malim Logom, kjer se pred 1. avgustom sploh ne bi smelo v naravi še prav nič dogajati!?« Več…

KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?

Ko so leta 1872 pionirji varovanja in ohranjanja narave na teritorijih, ki so kasneje postali del Združenih držav Amerike, zavarovali območje narodnega parka Yellowstone, so na planetu Zemlja zanetili iskro osveščenosti o neprecenljivem pomenu obstoja, varovanja in ohranjanja neokrnjene narave in vsega, kar v njej živi in obstaja. Sto let kasneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta iskra že mogočen plamen, ki je s to osveščenostjo posvetil tudi v okolje, v katerem živi človek. Ne le, da je s svojo vse močnejšo lučjo opozarjal na vse, kar človek nesprejemljivega počne tam, kjer je bilo to doslej samoumevno, se pravi pri izkoriščanju naravnih virov in bogastev, pri rudarjenju, kmetovanju, lovu in ribolovu, ampak tudi tam, kjer neposredno sam živi, torej, v mestih in vaseh. Vse bolj osveščeni so se ljudje začeli zavedati, da brez mirnega, zdravega okolja, čistega zraka, neoporečne hrane in čiste vode resnično ni življenja. Danes se ustave širom sveta ponašajo z velikimi besedami in zagotovili o neodtujljivi človekovi pravici do prav vsega zgoraj naštetega. Zelena gibanja iz sedemdesetih let so bistveno pripomogla k temu, da so danes domala vse evropske reke spet zelene in polne živopisnega življenja; da dihamo boljši zrak; da budno spremljamo, kaj jemo; da se zavedamo pomena mirnega in spokojnega okolja za naše zdravje in življenje vseh nas in našega planeta. Kot vsaka dobra ideja in kot vse v življenju, pa ima tudi »zeleno« svoje anomalije in stranpoti in je ranljivo za zlorabe, če se ga polastijo, in ko ga ugrabijo tisti, ki jim »zeleno« in »socialno« služi le kot pot za doseganje osebno okoriščevalskih ciljev, ne glede na ceno, ki jo s tem povzročijo naravi, okolju, prostoru, ljudem, favni in flori, življenju samemu ter vsemu, kar tu je in bi lahko bilo. Zgodba o Dragarski dolini, Loškem Potoku in Malem Logu je resnična zgodba prav o tem. O takšni zlorabi. Več…