»Ali znamo ceniti prostor, v katerem živimo?« se sprašuje dr. Ladislav Placer, geolog, raziskovalec rudišč, Dinarskega gorstva in Alp, ter ob tem tehtno in argumentirano opozarja slovensko strokovno, politično, odločevalsko, zainteresirano, kritično in laično javnost na, za slovensko identiteto in državnost, izjemen pomen prostora nad Ilirsko Bistrico, kjer se na enem največjih ohranjenih fosilnih plazov na svetu nahaja mitska pokrajina predslovanske in slovanske religijske dediščine in verjetnega zgodnjesrednjeveškega slovanskega upravno-religijskega središča! Točno tam, kjer zdaj slovenska politika in interesi spet skušajo kratkovidno in arogantno vsiliti uničujočo umestitev vetrnih elektrarn v neprecenljivo dragoceno naravno in kulturno okolje! »Mitske pokrajine slovanskega religijskega izvora so raztresene po vsem sedanjem in zgodnjesrednjeveškem slovanskem svetu, ki ni več poseljen s Slovani, vendar nikjer ni tako blizu skupaj treh Devinov, ki po dosedanjem vedenju predstavljajo mesta darovanja. Ti dajejo tej mitski pokrajini izjemen pomen. Smo na prostoru slovanske religijske dediščine, v bližini katere se nahajajo kraji Knežak, Šembije, Koseze, Dolnji in Gornji Zemon, ki kažejo na morebitni sočasni obstoj slovanske posvetne oblasti. Končno oceno o pomenu tega prostora bodo dale nadaljnje arheološke in zgodovinske raziskave, toda to, kar poznamo danes, kaže na povezanost med naravno dediščino ter predslovansko in slovansko religijsko dediščino, ki ima v slovanskem primeru znake verjetnega zgodnjesrednjeveškega upravno-religijskega središča,« poudarja dr. Ladislav Placer ter nam v pričujočem tekstu, ki bi ga res moral prebrati vsak Slovenec in državljan Republike Slovenije, z besedo in sliko nazorno predstavi edinstvenost te naravne in kulturne vrednote ter mitične pokrajine pod Snežnikom. Več…
Tag: Šembije
ŽUPAN ILIRSKE BISTRICE BRANI NARAVO IN LJUDI: »NESPREJEMLJIV POSEG V NARAVO, NERAZISKAN VPLIV NA ZDRAVJE, PROBLEMATIČNOST NIZKOFREKVENČNEGA HRUPA, OGROŽENOST PITNE VODE IN, POLJE VETRNIH ELEKTRARN NAD ILIRSKO BISTRICO JE V NASPROTJU Z RAZVOJNIMI NAČRTI OBČINE!«
Potem ko se je, kljub izjemno kontroverznemu in delikatnemu prijemu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da poskusi s sicer uradno »požegnanimi« 200 tisoč evri za vsak megavat vetrne energije podkupiti lokalne skupnosti in občine – za kar v bistvu nihče v resnici ne more zagotoviti, da bodo občine ta denar, četudi bi temu »mačku v žaklju« nasedle, na koncu res dobile! to je eno; drugo pa in s tem povezano, da je le vprašanje časa, ko bo nekdo vendarle moral to stvar, ki močno zaudarja po odkriti sistemski korupciji, postaviti pred Ustavno sodišče ter pred ustrezne slovenske in evropske institucije, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi številnih s tem povezanih tveganjih za kršitev Aarhuške konvencije in osnovnih ustavnih pravic državljanov do zdravega okolja – no, kljub vsemu temu in po vsem tem, se je že lepo število odgovornih in osveščenih slovenskih županov nepodkupljivo, pogumno ter jasno in glasno postavilo za dobrobit ljudi, narave in okolja v svojih občinah ter se skupaj z lokalnimi prebivalci in civilnimi iniciativami uprlo nesprejemljivim nameram postavitve velikih vetrnih elektrarn v njihove občine, s čimer bi bilo usodno uničeno in degradirano naravno ter življenjsko in bivalno okolje ljudi ter vsega živega in neživega naravnega in kulturnega prostora. Županom občin Dravograd, Slovenska Bistrica, Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Ruše, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Mislinja, Makole, Divača in Sežana se je zdaj »pridružil« tudi župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič. V svojem odzivu ob pobudi Državnega prostorskega načrta za umestitev devet velikih vetrnih elektrarn na območje, ki se razteza od Šembij proti jugovzhodu po grebenih nad Ilirsko Bistrico, v bistvu nedaleč od pred leti že zavrnjene pobude za VE na Volovji Rebri, dr. Kovačič poleg utemeljenih argumentov proti polju VE na tem območju razkrije tudi zelo zanimiv »niz dogodkov obveščanja«. In četudi dr. Kovačič v svojem odzivu občanke in občane poziva, naj s tem »sosledjem« ne izgubljajo energije in časa ter naj moči raje usmerijo h konstruktivnim rešitvam za ohranitev »prelepe narave, ki nas obdaja«, se v navedenem »nizu dogodkov« spet očitno kaže vsa mejnost in kontroverznost Ministrstva za okolje podnebje in energijo, vsa aroganca tega ministrstva do lokalnih skupnosti ter očitna afiniteta nekaterih najbolj vidnih uslužbencev MOPE do kršitev Aarhuške konvencije in požvižganje na to, kaj, koliko vznemirjanja, skrbi, strahu, nelagodja in negotovosti, zaradi pretečega uničenja, s svojim »vetrnim« posiljevanjem povzročajo ljudem, naravi in okolju! Več…