Sklonjenemu, priklonjenemu, lobotomiziranemu, prevaranemu, izigranemu, utišanemu, posiljenemu ali požganemu parlamentu zmeraj sledi tragedija. V Ukrajini in Rusiji velika in krvava in usodna za vso Evropo, za ves svet. Kje drugje pa morda navidezno res manjša, a v dani realnosti, času in prostoru prav tako boleča in nesprejemljiva, saj je v resnici le drugi obraz istega zla! Je ista demonstracija brezobzirne moči in nadvlade ter brezčutnega doseganja ciljev in teptanja vseh vrednot, dogovorov, zakonov, norm in standardov civiliziranega obnašanja in demokratičnega delovanja, kar zmeraj in povsod prinaša opustošenje in trpljenje večini, zato, da si manjšina tistih, ki imajo že vsega preveč, najbolj pa neomejene moči, superiorno podredi in prilasti vse, kar se ji zahoče in kakor ji pade na njeno posiljevalsko pamet! Ne zato, ker bi bilo to v čemer koli prav, ampak enostavno zato, »ker lahko«! To so res »siledžije«, perfidni nasilneži, militantni posiljevalci, ki se v resnici bojijo žensk in jih sovražijo, podpihnjeni in podprti z ideologijo totalitarne ekspanzije, obdani s kimavci, brezhrbteničarji, hlapci, deklami, playboyi in koketami vseh vrst; siloviki; neustavljivi avtokratski duhovi, ki prezirajo vse, ne spoštujejo nikogar in ničesar ter brez zadržkov in brez svetinj sociopatsko korakajo k brutalnemu uresničenju svojih psihopatskih ciljev! Več…
Tag: Razor
LJUBINJSKI GAMSI Z MULATJERE. IN ONKRAJ. MUČNO ŽIVLJENJE TAMKAJŠNJIH LOVCEV. IN, KAKO SE TEGA REŠITI ZA ZMERAJ!?!
»Resnici na ljubo je treba povedati, da je marsikateri ljubinjski lovec prekoračil predpisane meje in prenekateri gams je prečkal lovsko mejo v lovčevem nahrbtniku. V tisti čas sega tudi zgodba, ki po črki zakona ni ravno lovsko poštena, bi bila pa škoda, če bi šla v pozabo. Še najstrožje varovani arhivi se po letih odprejo in tako je tudi ta zgodba po več kot dvajsetih letih pricurljala na dan,« piše Jože Lebič – Drolč leta 2011 v junijski številki revije Lovec v rubriki Lovsko pripovedništvo. S tem se vsekakor zelo strinjamo! Temu lahko iz vsega srca le pritrjujemo! Bila bi res velika škoda, če to ne bi bilo tako avtentično dokumentirano in artikulirano, kot je prav tu! Še posebej letos, ko slikovita resnična ljubinjska zgodba izpred desetih let dobiva nove razsežnosti v surovem kontekstu aktualnega ukinjanja državnih lovišč, kjer se del najbolj brezobzirne slovenske lovsko politično uradniško korporacijske naveze ne ustavlja pred ničemer; prav ljubinjski lovci z nekaj najvplivnejšimi zakulisnimi igralci… Več…
OD »EJ, STARI! KVA TEB´ TUKI NI ČIST´ JASN´!?!« DO NEDOPUSTNIH PRITISKOV, KER JE SLOVENSKA JAVNOST IZVEDELA ZA »DOKUMENTE« O POSKUSIH UZURPACIJE LOVSKE KOČE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU!
Najprej sem mislila napisati le zelo kratko »repliko« vsem, ki vse pogosteje v nekih bolj ali manj »tajnih« in, »ne želim« in »prepovedujem objavo« odzivih »razkrivajo« in mi »poznavalsko« pripisujejo pravo naravo in namen mojega pisanja o eklatantnem, kriminalnem poskusu razgradnje in uničenja ter uzurpacije slovenskih posebnih območij narave, državnih lovišč s posebnim namenom, ki ga zahrbtno, na tiho in pod pretvezo zakonskega »neskladja« uradno vodi ministrstvo za kmetijstvo z zavzetostjo, ki močno presega uradne dolžnosti; s strastjo, ki je lastna le lovcem in politiki in zaslužkarjem vseh vrst; ter z obscenostjo, nenasitnostjo in izmikanjem, kakršno se lahko porodi le v perverzni slovenski netransparentni, konspirativni in sploh do konca opolzki prepletenosti in povezanosti vseh treh! Ko sem danes popoldne ta tekst zaključevala, pa so z več strani začela prihajati sporočila o tem, kako se po Zavodu za gozdove pod nujno »preiskuje«, kdo je Ani Ašič posredoval pismo odvetnika Andreja Andrića, v katerem že četrtič ali petič »pritiska« na Zavod za gozdove, ali bo lovska koča v Triglavskem narodnem parku naprodaj! Več…