»Pravzaprav bi se moral sprožiti alarm na vladi, ki sicer nima alarmov v vseh dijaških domovih. Pa smo ob vsem dogajanju lahko samo presenečeni. Po pritisku novinarjev, ki je pač trajal kakšen teden, se verjetno ne bo kaj dosti spremenilo. Če že malce »pred upokojenski« – se iskreno oproščam ugotovitvi, minister za izobraževanje vidi rešitve le v zakonodaji, potem je nevarna ponovitvena situacija v zvezi s požarom zelo verjetna. Dokler se kaj še bolj tragičnega ne zgodi, kot so, na primer, poplave, požari v naravi in v stavbah, pa kakšna genocidna vojna in še kaj, kar jih naknadno vse »izredno preseneti«, verjetno ni pričakovati bistvenih sprememb,« opozarja v svojem odzivu Miloš Šonc, upokojeni častnik Slovenske vojske in veteran vojne za Slovenijo, danes pa družbeno, okoljsko in naravovarstveno aktiven ter za skupno dobro prizadeven državljan ter dolgoletni bralec našega spletnega portala, ki mu nikakor ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski naravi in družbi. Več…
Tag: požarna varnost
SLOVENSKI INŽENIRJI Z DR. ALEŠEM JUGOM NA ČELU SO ŽE NA INŽENIRSKEM DNEVU PRED DVEMI LETI OPOZARJALI NA POMEN TEHNIČNIH REŠITEV ZA VARSTVO LJUDI, OKOLJA IN PREMOŽENJA PRED POŽAROM TER POSVARILI JAVNOST IN PRISTOJNE NA DEJSTVO, DA VEČ KOT 75 ODSTOTKOV OBJEKTOV V SLOVENIJI NIMA JAVLJALNIKOV POŽAROV!
»Žal se, zlasti z današnje aktualne perspektive zdi, da na Slovenskem politiko in pristojne odločevalce na vseh ravneh vse bolj zanima predvsem »požarna varnost« lastnih koristi in položajev ter gašenje raznoraznih tako ali drugače zanetenih »virtualnih« in političnih požarov, resnično življenje in realna požarna varnost najbolj ranljivih v družbi pa je za slovensko politično in interesno nomenklaturo nekje med narcisoidno zasvojenostjo z družbenimi omrežji, med lahkomiselnim odmahovanjem z roko, metanjem te »nadležne« nebodigatrebne teme, s katero »težijo dolgočasni inženirji«, čez rame, v stalnem prelaganju na »jutri« ter v zapravljanju prepotrebnega denarja za splošen dvig požarne varnosti v državi raje za razvajeno igračkanje oblastem vdane »dece tapravih«. Ostali otroci in državljani pa, kaj hočemo, dogaja se povsod po svetu, »nadstreški se rušijo, požari vznikajo, mladino požirajo plameni«, da le »navdihujoči voditelji« ostajajo tam, kjer so; in skrbijo za to, da se ne bi kaj spremenilo v dobro vseh državljanov in skupne dobrobiti! Karma!? Do kdaj še, spoštovani državljani in državljanke!? Koliko neznosnih dijaških krikov sredi nočne tišine bo še moralo razparati mir in prividno idilo Poljan in »najlepšega mesta na svetu«, koliko vsega tega bosta še zdržali ta naša z leve in z desne žrtvovana prestolnica; ta naša neresna, nezrela, povsem indolentna, z leve in z desne skorumpirana dežela, »žepna« državica, kjer nas je vseh skupaj manj kot pol katerega koli resnega mesta na svetu, in kjer bi prav zato moralo biti čisto vsako življenje, vsako zdravje, vsak konček narave, okolja in prostora ter dobrobit prav vsakega državljana neprecenljiva vrednota za vsakega resnega in odgovornega odločevalca! Stihija politične, interesne, birokratske in kapitalske vladne in nevladne neodgovornosti, podpihnjene z nenasitnostjo in pohlepom, z neresnostjo, podcenjevanjem, tudi s čistim diletantizmom in neznanjem, da o kriminalnih ozadjih niti ne govorimo, je ta, zaradi česar zadnja leta na Slovenskem vse pogosteje ogenj zogleni in upepeli trud desetletij in mnogih, ki so si nesebično prizadevali za svoj in skupni lepši danes in jutri. Se bo zdaj, ko so se plameni dotaknili tega, kar je v vsaki odgovorni in zreli družbi najbolj dragoceno, se pravi otroci in mladina, na katerih, pa naj ciniki še tako skušajo to dejstvo razkrojiti, od nekdaj svet stoji in zmeraj bo; se bo torej zdaj vendarle kdo prebudil, streznil iz omame takšnih in drugačnih »substanc«, se ustavil v svoji nenasitnosti na eni in brezbrižnosti na drugi strani in končno slišal slovenske inženirje!?« Več…
LETOS SO SVETOVNI INŽENIRJI GOVORILI O INOVACIJAH ZA ODPORNEJŠI SVET, SLOVENSKI INŽENIRJI PA Z DEKLARACIJO OPOZARJAJO NA NEVARNO TLEČO »ŽERJAVICO« POMANJKLJIVE POŽARNE VARNOSTI V SLOVENIJI!
V Sloveniji vsako leto nastane od 4.000 do 5.000 požarov. V njih v povprečju umre 10 ljudi, 200 do 350 ljudi je poškodovanih. Število požarov v Sloveniji in svetu letno počasi narašča; ocenjuje se, da zaradi vedno večje količine uporabljenih plastičnih materialov. Nekaj manj kot 50 odstotkov požarov nastane v industrijskih objektih, skoraj 60 odstotkov v domačem okolju, to je v okolju, ki za odziv in ravnanje ob požaru ni dovolj vešče in ne usposobljeno. V domačem okolju je posledično tudi največ »požarnih« smrtnih žrtev. Kar 70 odstotkov smrti zaradi požarov se zgodi prav tu, doma, kjer največ, 25 odstotkov smrti zaradi požarov nastopi med 20. in 6. uro zjutraj. Zato so tehnične rešitve za varstvo ljudi, okolja, premoženja in proizvodnje pred požarom tako pomembne! Kljub temu več kot 75 odstotkov objektov v Sloveniji nima javljalnikov požarov! Več…