Odločen ne vetrnim elektrarnam in vsem drugim okoljskim zlorabam in norostim v Sloveniji, v tej naši deželi, v bistvu eni redkih evropskih držav, ki je še niso do konca skazili »obnovljivi viri energije«, in še s kolikor toliko neokrnjeno naravo in okoljem, so včeraj v Ljubljani ponovili vsi, ki se zadnja leta borijo proti brutalnim, politično in interesno motiviranim posegom v slovensko naravo in prostor, čemur dodatni zagon in polet daje izgovor, kamuflaža, manipulacija in zloraba slovenskega in evropskega davkoplačevalskega denarja v imenu t.i. »zelenega« prehoda, s katerim naj bi, če bi se uresničil, postal ne le jedrni, ampak še zlasti drugorazredni, robni del Evropske unije, v katerem je evidentno in brez dvoma tudi Slovenija, črn od uničevanja in degradiranja najbolj prvovrstne rodovitne zemlje, edinstvenih gozdov, vodnih virov, čistega zraka in dragocene kulturne krajine ter posledično neznosen kraj za bivanje vseh: ljudi, živali, flore in favne, ki tu tisočletja živijo in živimo v vzdržnem sožitju in še zmeraj prevladujoče tenkočutnem odnosu do narave, okolja in prostora. Čas je za slogo in resnico, je bilo kot močno in enotno rdečo nit mogoče razbrati sporočilo 24 udeležencev ustanovitvenega srečanja novonastalega Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn. Čas je za ustavitev vetrne in vsake okoljske zlorabe in norosti v Sloveniji, so bili enotni in neomajno odločni! Več…
Tag: Milan Cerar
»VSE SO PREŽIVELI. TAKŠNEGA »ZELENEGA« PREHODA, OD VSE PRESITOSTI, DEKADENCE IN IZOBILJA ZBLOJENEGA EVROPSKEGA, NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA DIVJEGA ZAHODA PA NE BODO!«
»Pet let kasneje jih podirajo, te gozdove, betonirajo jih in vklenjajo travnike v ceste, da bodo na tej rodovitni zemlji, namesto živih dreves rasli gigantski armirano betonski vetrni monstrumi s tonami strupenih olj in fiberglasa! Nikoli več ne bo tu dolgega, toplega in mirnega poletja; nikoli več ne bodo ti gozdovi drhteli »v strastni pesmi o življenju«. Stoletja, tisočletja, deset tisočletja vsega hudega so ljudje, ti kraji, vse, kar živi in raste v teh gozdovih in na teh travnikih preživeli; in bujno je vse zelenelo sredi največjih stisk in pomanjkanj, sredi vojnih viher in revolucionarnih klanj. Vse so preživeli. Takšnega »zelenega« prehoda, od vse presitosti, dekadence in izobilja zblojenega evropskega, nemškega in slovenskega divjega Zahoda pa ne bodo.« Več…
AROGANCA SLOVENSKE DRŽAVNE IN OBČINSKE ENERGETSKE HOBOTNICE PLUS SLOVENSKA URADNIŠKO KLEČEPLAZNA UKLONJENOST IN IGNORANCA! TAKO PRIDE DO TEGA, KAR SE ŽE VSE OD MAJA DOGAJA NAD MALIM LOGOM V OBČINI LOŠKI POTOK! IN TO RAZDEJANJE JE ŠELE ZAČETEK »MASAKRA«, KI GA V TE KRAJE PRINAŠA NESREČNA SPREGA LAKOMNEGA KORUPTIVNO KONTAMINIRANEGA ZASEBNO-OBČINSKEGA ENERGO »SOCIALNEGA« ZADRUŽNIŠTVA IN DRŽAVNIH DRAVSKIH ELEKTRARN! POTOČANI RES LAHKO REČEJO, KAR BO PRAV KMALU VPILO DO NEBA: »BOJ SE DOMAČEGA ČLOVEKA, KI LASTEN DOM PREDA IN PRODA TAKŠNI BREZVESTNI HOBOTNIČNI ZDRUŽBI!«
Ko je pred desetimi leti, torej leta 2014, vplivni lokalni veljak Janez Debeljak iz Malega Loga uspešno »ustoličil« svojega ambicioznega in k »dobrim« zaslužkom nagnjenega ljubljanskega prijatelja Ivana Benčino, nesojenega strojnika in priučenega računalničarja po rodu iz potoškega Travnika, za župana Občine Loški Potok, je slednji zelo hitro s svojim krogom prijateljev in podpornikov začel uresničevati energo zadružne ideje, ki jih je Štajerec Tomaž Zver, pretkani energo in zadružni »guru« iz vseslovenskega hobotničnega morja liberalne in »zaresne« demokracije, skušal že leta prej neuspešno in zaman »posejati« pri nekdanjem uglednem potoškem županu Janezu Novaku, ki nad takšno zadrugo ni bil kaj posebej navdušen. Ivan Benčina pa zelo, zato jo je s svojim »velikim učiteljem« Zverom tudi nadvse hitro ustanovil. Vanjo se je seveda včlanil tudi že omenjeni Janez Debeljak iz Malega Loga. Pa njegov sin Sašo Debeljak, prav tako iz Malega Loga, ki je bil že v času obeh mandatov Benčinovega županovanja in je še danes svetovalec za okolje in prostor ter komunalne zadeve na Občini Loški Potok, prav tako pa prav on z občinske strani pelje tudi prav vse infrastrukturne projekte in ima, po besedah naših virov, veliko formalne in neformalne besede in moči tudi pri vseh vetrničnih idejah in projektih, kar je menda v popolnem nasprotju z njegovo redkobesednostjo, ko ga o teh projektih karkoli vprašajo posamezni občinski svetniki. Za predsednika Nadzornega odbora Lesne zadruge Loški Potok so postavili Simona Debeljaka, ki je zet malološkega Janeza Debeljaka, saj je Simon Debeljak poročen s hčerko Janeza Debeljaka in s sestro Saše Debeljaka, in je slednji torej Simonov svak. Danes je Simon Debeljak namesto Ivana Benčine župan Občine Loški Potok; Ivan Benčina pa je danes predsednik Lesne zadruge Loški Potok. Član te zadruge pa je tudi brat Simona Debeljaka, ki mu je prav tako kot Simonovemu tastu iz Malega Loga ime Janez Debeljak; le da sta Simon in njegov brat Janez doma na Hribu. Da s takšnimi družinskimi povezavami in pozicijami, ki jih Debeljaki skupaj s prijateljem Benčino zavzemajo v zadružni in potoški občinski strukturi, s čimer je slednja videti dobesedno ugrabljena od Benčine, Zvera in družinskega klana Debeljakov, ni težko speljati in uresničiti karkoli ti pade na pamet, najbrž ni treba posebej poudarjati in opozarjati. Več…
WHAT’S UP IN LOŠKI POTOK? THE TRAGEDY OF A REMOTE COMMUNITY. WHO REALLY RUNS IT? NOT ALL THAT GLITTERS IS »COOPERATIVE GOLD«! »NATIVES ON LAND WITH OIL«. THE »PALESTINIANS«. »NETANYAHU«. AND »WIND MOVES« THAT WILL ULTIMATELY »SUSTAINABLY« IMPOVERISH AND DEVASTATE THESE PLACES, PEOPLE, AND NATURE!?
When the pioneers of nature conservation protected the area of Yellowstone National Park in 1872, on the territory that later became part of the United States, they ignited a spark of awareness about the invaluable importance of the existence, protection, and preservation of pristine nature and everything within it. A hundred years later, in the 1970s, this spark had become a powerful flame that shed light on the environment in which humans live. It not only drew attention to the unacceptable exploitation of natural resources and wealth, mining, agriculture, hunting, and fishing, but also to where humans live directly—in cities and villages. People became increasingly aware that without a peaceful, healthy environment, clean air, untainted food, and pure water, there is no real life. Today, constitutions around the world boast grand words and guarantees about the inalienable human right to all the above. The green movements of the 1970s significantly contributed to making almost all European rivers green again and full of vibrant life; to us breathing better air; to us closely monitoring what we eat; and to our awareness of the importance of a peaceful and serene environment for our health and the life of our planet. But, like every good idea, however, »green« has its anomalies and deviations, and it is vulnerable to abuse when taken over and hijacked by those who use »green« and »social« as mere means to achieve personal gain, regardless of the cost to nature, the environment, space, people, fauna and flora, life itself, and everything that is and could be here. The story of Dragarska Valley, Loški Potok, and Mali Log is a true tale about just that. About such an abuse. Več…
PRIKRITO ALI ODKRITO USTRAHOVANJE PRIZADETIH PREBIVALCEV, KI V MAKOLAH NASPROTUJEJO VETRNIM ELEKTRARNAM NA BOČU!? ALI KDO V MAKOLAH ZLORABLJA POLICIJO ZA SVOJE NAMENE!? SE VRAČAMO V ČASE TOTALITARNE REPRESIJE!? IN, ZAKAJ JE BIL BOŠTJAN PLAZNIK, UGLEDNI INŽENIR, LOVEC, GOSPODARSTVENIK IN VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO, KI JE LETA 1991 S SVOJIM MAKOLSKIM VODOM ZAVZEL BOČ, KLICAN NA POLICIJSKO POSTAJO SLOVENSKA BISTRICA!?
»Boč je neosvojljiv,« je junija 1991 dejal poveljnik slovenske Teritorialne obrambe za to območje Boštjanu Plazniku, ter nadaljeval: »In zdaj povelje! Pojdite in zavzemite Boč!« Tedaj komaj 25-letni Boštjan Plaznik, za katerim je resda bila poleg študija strojništva tudi že šola za rezervne častnike v nekdanji vojski in častniško usposabljanje v slovenski Teritorialni obrambi, je s svojim vodom Makolčanov, ki mu je poveljeval, odšel in še isti dan zavzel Boč. »Potem smo pa po okoliških kmetijah nabrali civilna oblačila, da smo v njih vse te fante jugoslovanske armade poslali domov,« se danes spominja Boštjan Plaznik. Ne vem, če bi si Boštjan Plaznik tudi v najhujših morastih sanjah tistega junija 1991 lahko predstavljal, da bo junija 33 let kasneje s svojimi Makolčani spet v boju za Boč! Več…
KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?
Ko so leta 1872 pionirji varovanja in ohranjanja narave na teritorijih, ki so kasneje postali del Združenih držav Amerike, zavarovali območje narodnega parka Yellowstone, so na planetu Zemlja zanetili iskro osveščenosti o neprecenljivem pomenu obstoja, varovanja in ohranjanja neokrnjene narave in vsega, kar v njej živi in obstaja. Sto let kasneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta iskra že mogočen plamen, ki je s to osveščenostjo posvetil tudi v okolje, v katerem živi človek. Ne le, da je s svojo vse močnejšo lučjo opozarjal na vse, kar človek nesprejemljivega počne tam, kjer je bilo to doslej samoumevno, se pravi pri izkoriščanju naravnih virov in bogastev, pri rudarjenju, kmetovanju, lovu in ribolovu, ampak tudi tam, kjer neposredno sam živi, torej, v mestih in vaseh. Vse bolj osveščeni so se ljudje začeli zavedati, da brez mirnega, zdravega okolja, čistega zraka, neoporečne hrane in čiste vode resnično ni življenja. Danes se ustave širom sveta ponašajo z velikimi besedami in zagotovili o neodtujljivi človekovi pravici do prav vsega zgoraj naštetega. Zelena gibanja iz sedemdesetih let so bistveno pripomogla k temu, da so danes domala vse evropske reke spet zelene in polne živopisnega življenja; da dihamo boljši zrak; da budno spremljamo, kaj jemo; da se zavedamo pomena mirnega in spokojnega okolja za naše zdravje in življenje vseh nas in našega planeta. Kot vsaka dobra ideja in kot vse v življenju, pa ima tudi »zeleno« svoje anomalije in stranpoti in je ranljivo za zlorabe, če se ga polastijo, in ko ga ugrabijo tisti, ki jim »zeleno« in »socialno« služi le kot pot za doseganje osebno okoriščevalskih ciljev, ne glede na ceno, ki jo s tem povzročijo naravi, okolju, prostoru, ljudem, favni in flori, življenju samemu ter vsemu, kar tu je in bi lahko bilo. Zgodba o Dragarski dolini, Loškem Potoku in Malem Logu je resnična zgodba prav o tem. O takšni zlorabi. Več…
TUDI MAJHNO ZLO JE KAL VELIKEGA TRPLJENJA! ALI, KAKO SO SE SLOVENIJE NA MNOGIH RAVNEH, OD DRŽAVNE DO LOKALNIH, PERFIDNO POLASTILE V »VISOKE« AGENDE KAMUFLIRANE POLITKRIMINALNE ZDRUŽBE IN JE ZATO LOGIČNA POSLEDICA IN NAJVEČJA TRAGIKA TEH KRAJEV, DA NI TU NITI ENE POLITIČNE STRANKE, GIBANJA IN SPLOH POLITIČNEGA AKTERJA, KI BI MU BILO ZARES IN ISKRENO MAR ZA SLOVENSKO NARAVO, OKOLJE, PROSTOR IN LJUDI!
»Ljudje bodo ta dan seveda spet v dobri veri izbirali »manjše« zlo in se potem spet »post festum« in, ko bo že za vse prepozno, tolkli po glavi in soočili z neizpodbitno resnico, da zlo, naj je manjše ali večje, v svojem bistvu ostaja zlo; in torej kal, iz katere nikoli ne zraste nič drugega kot trpljenje. Tako da lahko vsem, ki tako zelo »pogrešajo« moje stališče pred prihajajočo nedeljo, naj gre za evro volitve ali vse štiri referendume, rečem le to, da najverjetneje nič od tega letos ne bo prineslo drugega kot novo zlo in novo trpljenje, kot je to zmeraj, ko postane resnica žrtev »zarolane« neresnice; ko postane resnica ujetnica vabljivega, a v bistvu strahotnega in smrtnega vrtinca, iz katerega se eni nikakor nočejo, drugi pa ne morejo več rešiti; in potem imamo to, pred čimer stojimo danes: karkoli bo v Sloveniji in Evropi zmagalo, bo prej ko slej na en ali drug način slabo! Za naravo. Za okolje. Za prostor. Za ljudi. Za mir. Za življenje. In na koncu za vse.« Več…
»DEŽELA PRAVLJIČNIH GOZDOV«. VETRNICE NA SHIZOFRENI POGON. HLAPCI VETRNE INDUSTRIJE. »VETRNO CEPIVO«. KOGA JE TREBA PREGLEDATI? IN, KDO JE TU NOR!?
»In prav na to me zdaj spominja ves ta vetrni stampedo v Sloveniji! Ta neverjetni »razpad miselnih procesov« v kontekstu etabliranih debat o »nujnosti« uvajanja vetrne energije po vseh najlepših delih naše edinstvene narave, ta »razcep mentalnih funkcij«, ta »neurejenost misli«, »blodnjavost« ter »šibko čustvovanje«, odsotnost empatije, pravzaprav popolna brezčutnost, otopelost in totalna nedovzetnost za neznosno stisko vseh, ki so na tem, da bodo izgubili edino in poslednje, kar jim v njihovem težkem in »obrobnem« življenju ostaja, to sta mir in zdravje v zavetju doma in narave, ki njim in nam vsem že stoletja vedno znova daje vse, zdaj pa naj bi zaradi takšne neverjetne »motenosti« nekaj nerazsodno razcepljenih neuravnovešenk na eni strani in hladnokrvnih brezčutnih psihotičnih pokvarjencev na drugi, nepovratno uničili to zemljo, vsa ta najlepša drevesa, sto tisoče, milijone njih, pod katerimi je dom in zavetje vsemu živemu, vsemu, kar vsako z delčkom lastne stvarnosti v tem edinstvenem stvarstvu nepogrešljivo prispeva k temu, da tudi mi zares živimo! Preživimo! In obstajamo! To, ta odnos teh odločevalcev na Slovenskem in pro vetrnih akterjev do narave in ljudi, to je res čista shizofrenija! Potrditve zanjo srečujemo dan za dnem na vsakem koraku!« Več…
»NIKAKOR NI ETIČNO ODSTRELITI VODEČE SVINJE, ČE JE ZDRAVA IN USPEŠNO VODI IN SKRBI ZA MLADIČE!«
Ker se lovci Lovske družine Dobrča z aktualnim Apelom na prvem mestu obračajo na predsednika Lovske Zveze Slovenije, smo mag. Lada Bradača zaprosili za njegov pogled in stališče o tem. Predsednik Lovske zveze Slovenije deli z dobrškimi lovci prepričanje, da je, še zlasti v takšnih kontroverznih situacijah, potrebno spoštovati etični kodeks slovenskih lovcev. Obenem ugotavlja, da je iz informacijskega sistema Lisjak, ki za članstvo Zveze (ne pa tudi za LPN-je, torej, za državna lovišča s posebnim namenom) natančno vodi odstrele in izgube divjadi na Slovenskem, da je torej iz Lisjaka razvidno, da lani in letos kljub podobnim odločbam gorenjski lovci niso ustrelili nobene vodeče svinje. Mag. Lado Bradač, opozarja tudi na to, da lovcem sodobna tehnologija z natančno nočno optiko in termovizijo omogoča jasen pogled in razlikovanje, za katero žival gre, tako da se tudi v tem smislu lovci lažje dosledno držijo etičnega kodeksa! Izjavo predsednika Lovske zveze Slovenije v nadaljevanju navajamo v neokrnjeni celoti. Več…
»POBIJANJE VODEČIH, DOJEČIH IN BREJIH SVINJ ALI CELOTNIH LEGEL JE ZA LOVCA NEMORALNO, NEETIČNO IN ZAVRŽNO DEJANJE! JE MASAKER NAD NEBOGLJENIM ZARODOM, KI NI MOGOČ BREZ ZLOBE V SRCU!«
Prvi teden marca je letos očitno marsikje prinesel precej vznemirjenja v lovske vrste. Tudi v slovenske. In prav te dni še posebej med gorenjske, kjer je med lovci val ogorčenja, ki je v nekaj dneh pljusknil po vsej Sloveniji, dvignila izredna odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v drugi polovici februarja ugodilo vlogi Območne zveze upravljalk lovišč Gorenjskega lovsko upravljalskega območja, ter v okviru izrednega posega v populacijo divjega prašiča v času lovopusta, do 30. junija letos, dovolilo odstrel tudi za breje, doječe in vodeče svinje starejše od dveh let. V Lovski družini Dobrča, ki jo vodi starešina Stanko Cvenkel, so se na to odločbo odzvali z ogorčenjem in apelom vsem gorenjskim in slovenskim lovcem in lovskim funkcionarjem, s katerim vse pozivajo, naj se pri lovu dosledno držijo lovskega kodeksa in se vzdržijo streljanja teh svinj, saj je to za lovca »nemoralno, neetično in zavržno dejanje«, »krvoločno opravilo«, kot pravijo, s katerim si bodo lovci »okrog vratu nadeli zanko«, ki jo bo družba, ki je že tako vse manj naklonjena lovu, »le še zategnila«. Več…