»Vse to brezumno veliko stane! In tistih, spet davkoplačevalskih! 12 milijonov evrov, s katerimi skuša energetska hobotnica, ki si je tako ali drugače podjarmila državno politiko in uradništvo, pa nekatere najbolj glasne in razvpite nevladne organizacije in medije, podkupiti občino Ilirska Bistrica, je kaplja v morje uničenja, ki ga Polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica prinaša v naravo ter življenjsko okolje in prostor ljudi! To bi bila nepredstavljiva trajna izgubo za vse lokalne prebivalce tamkajšnje občine, prav tako pa za vso državo in državljane Republike Slovenije! Z vsem, kar bi tak poseg za zmeraj potegnil za seboj, bi se nazadnje v stotinah milijonov, dolgoročno pa v milijardah, lahko ocenjevala trajna škoda za lokalno in vso slovensko naravo, okolje, prostor in družbo, če bi seveda kdo imel voljo in sposobnost, da jo obračuna! Ko je zadnje dni toliko govora, kako drag bi bil »prehod« s 100 odstotnimi obnovljivimi viri, se pravi s sončnicami in vetrnicami, je treba povedati, da so v resnici številke, zlasti, ko gre za vetrnice, še mnogo višje! V bistvu brezmejne! Saj trajno uničenje narave, degradacija življenjskega in bivalnega okolja, razvrednotenje nepremičnin, zdravja in življenja ljudi v te izračune sploh niso všteti, so pa dejansko najbolj realna, surova in neizbežna cena te energetske zablode.« Več…
Tag: Milan Cerar
ODLOČNO IN SOGLASNO! OBČINSKI SVET OBČINE ILIRSKA BISTRICA OD MINISTRSTVA ZA NARAVNE VIRE IN PROSTOR ZAHTEVA, DA NEMUDOMA ZAVRNE POBUDO ZA DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA POLJE VETRNIH ELEKTRARN ILIRSKA BISTRICA IN ZAKLJUČI S POSTOPKOM UMEŠČANJA VETRNIH ELEKTRARN NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA!
Potem ko je prejšnji četrtek, 17. oktobra 2024, bistriška javnost v Domu na Vidmu jasno in glasno, odločno in vsestransko argumentirano investitorju iz Savinjske doline pa uradnikom Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je pobudnik DPN-ja; ter Ministrstva za naravne vire in prostor, ki vodi postopek umeščanja DPN-ja v prostor, dala vedeti, da je najbolje, da takoj in nemudoma odneha s tem poskusom vsiljevanja vetrnih elektrarn tukajšnjim prebivalcem in naravi, ker na to nikoli ne bodo pristali, so se le šest dni kasneje svojim občanom in občankam ter županu, pa tudi širši slovenski strokovni in laični javnosti, ki je pri upravičeni zahtevi za obvarovanje njihovega življenjskega okolja in narave prav tako močno podprla lokalne prebivalce in vodstvo bistriške občine, odločno in enotno pridružili tudi bistriški občinski svetniki, ki so z 18 glasovi na seji prisotnih svetnikov neomajno podprli vse sklepe, ki sta jih v zvezi z državnim prostorskim načrtom za vetrne elektrarne Ilirska Bistrica pripravila Občinska uprava in župan dr. Gregor Kovačič. Več…
ZLOVEŠČA JESEN V LOŠKEM POTOKU. KDO USTRAHUJE KRITIČNO JAVNOST IN NOVINARJE Z NEUTEMELJENIM MAHANJEM S KAZENSKO OVADBO TER PRIREJA? ALI PONAREJA? PODPISE LASTNIKA ZEMLJIŠČA? DRAVSKE ELEKTRARNE? LESNA ZADRUGA? OBČINA? ALI SPREGA VSEH TREH!? IN, ALI BO KDO KONČNO POSVETIL V MRAKOBNE RABOTE NA POTOŠKEM TER V SRCU EVROPE PREBIVALCE ODREŠIL VKLENJENOSTI V MOLK IN USTRAHOVANJE TER GROZEČE BRUTALNO UNIČENJE NJIHOVEGA BIVALNEGA OKOLJA IN NARAVE!?
»Kako svetla ali temna bo ta zima, pa seveda ni le stvar lisic, dolžine dneva ali snežne odeje. Še posebej na Potoškem in v Dragarski dolini bo svetlost ali temačnost letošnje pozne jeseni in zime močno odmerjalo tudi v teh krajih zadnjih deset let iz leta v leto vse glasneje in močneje kljuvajoče vprašanje: Ali bo kdo končno posvetil v mrakobne rabote potoške Lesne zadruge in od nje ugrabljene Občine, v njuno javno zasebno orgijanje, v »pistoljerjenje« lokalnih šerifov in »revolverašev« ter odrešil prebivalce iz krajev v srcu Evrope vklenjenosti v molk in ustrahovanje ter grozeče brutalno uničenje njihovega bivalnega okolja in narave!? Kje so zdaj najrazličnejše dušebrižnice in dušebrižniki, ki jih skrbi stanje slovenske pravne države, vključno s predsednico Republike Slovenije!? Pa z davkoplačevalskimi milijoni podprti nevladniki, razni pravno informacijski centri, agitatorji in promotorji EU demokracije, alarmisti podnebnih sprememb, oznanjevalci varovanja, ohranjanja in obnove narave!? Pa pridigarji družbene enakosti, socialne solidarnosti, nove prebujenosti in čuječnosti!? Ne le v centru Ljubljane, na Metelkovi in Kotnikovi in Šubičevi in Gregorčičevi in Prešernovi, ne v lakastih čevljih in s Hermesovo več tisoč evrov vredno torbico ležerno obešeno čez ramo, ampak v stiskah potoških in maloloških in dragarskih in čabranskih grap, v miru in zdravju in sproščenosti ter blagostanju in občutku varnosti tamkajšnjih prebivalcev se meri resnični utrip demokracije, pravnega reda, dejanskega ustavnega varstva ter socialne, ekonomske in politične pravičnosti slovenske družbe in države.« Več…
ŽUPAN ILIRSKE BISTRICE BRANI NARAVO IN LJUDI: »NESPREJEMLJIV POSEG V NARAVO, NERAZISKAN VPLIV NA ZDRAVJE, PROBLEMATIČNOST NIZKOFREKVENČNEGA HRUPA, OGROŽENOST PITNE VODE IN, POLJE VETRNIH ELEKTRARN NAD ILIRSKO BISTRICO JE V NASPROTJU Z RAZVOJNIMI NAČRTI OBČINE!«
Potem ko se je, kljub izjemno kontroverznemu in delikatnemu prijemu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da poskusi s sicer uradno »požegnanimi« 200 tisoč evri za vsak megavat vetrne energije podkupiti lokalne skupnosti in občine – za kar v bistvu nihče v resnici ne more zagotoviti, da bodo občine ta denar, četudi bi temu »mačku v žaklju« nasedle, na koncu res dobile! to je eno; drugo pa in s tem povezano, da je le vprašanje časa, ko bo nekdo vendarle moral to stvar, ki močno zaudarja po odkriti sistemski korupciji, postaviti pred Ustavno sodišče ter pred ustrezne slovenske in evropske institucije, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi številnih s tem povezanih tveganjih za kršitev Aarhuške konvencije in osnovnih ustavnih pravic državljanov do zdravega okolja – no, kljub vsemu temu in po vsem tem, se je že lepo število odgovornih in osveščenih slovenskih županov nepodkupljivo, pogumno ter jasno in glasno postavilo za dobrobit ljudi, narave in okolja v svojih občinah ter se skupaj z lokalnimi prebivalci in civilnimi iniciativami uprlo nesprejemljivim nameram postavitve velikih vetrnih elektrarn v njihove občine, s čimer bi bilo usodno uničeno in degradirano naravno ter življenjsko in bivalno okolje ljudi ter vsega živega in neživega naravnega in kulturnega prostora. Županom občin Dravograd, Slovenska Bistrica, Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Ruše, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Mislinja, Makole, Divača in Sežana se je zdaj »pridružil« tudi župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič. V svojem odzivu ob pobudi Državnega prostorskega načrta za umestitev devet velikih vetrnih elektrarn na območje, ki se razteza od Šembij proti jugovzhodu po grebenih nad Ilirsko Bistrico, v bistvu nedaleč od pred leti že zavrnjene pobude za VE na Volovji Rebri, dr. Kovačič poleg utemeljenih argumentov proti polju VE na tem območju razkrije tudi zelo zanimiv »niz dogodkov obveščanja«. In četudi dr. Kovačič v svojem odzivu občanke in občane poziva, naj s tem »sosledjem« ne izgubljajo energije in časa ter naj moči raje usmerijo h konstruktivnim rešitvam za ohranitev »prelepe narave, ki nas obdaja«, se v navedenem »nizu dogodkov« spet očitno kaže vsa mejnost in kontroverznost Ministrstva za okolje podnebje in energijo, vsa aroganca tega ministrstva do lokalnih skupnosti ter očitna afiniteta nekaterih najbolj vidnih uslužbencev MOPE do kršitev Aarhuške konvencije in požvižganje na to, kaj, koliko vznemirjanja, skrbi, strahu, nelagodja in negotovosti, zaradi pretečega uničenja, s svojim »vetrnim« posiljevanjem povzročajo ljudem, naravi in okolju! Več…
DRAVSKE ELEKTRARNE IN MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO HOČEJO ZDAJ 628 TISOČ EVROV DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA ZA SPORNO VETRNO ELEKTRARNO V MALEM LOGU, ZA KATERO JE VLOŽENA TOŽBA IN OB NJEJ MRGOLI OKOLJSKIH NEPRAVILNOSTI, SKUPAJ S KRŠITVIJO AARHUŠKE KONVENCIJE!
Pretekli četrtek, 26. septembra 2024, je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za investitorja Dravske elektrarne Maribor podalo na Sekretariat Vlade RS predlog za »dofinanciranje« kontroverznega projekta vetrne elektrarne Mali Log v občini Loški Potok, ki je bil najprej pripravljen v netransparentni spregi in rabotah občine in nekdanjega župana Ivana Benčine in tamkajšnje zloglasne zasebne Lesne zadruge Loški Potok, ki ji omenjeni nekdanji župan Ivan Benčina zdaj predseduje. Nekdanji predsednik Nadzornega odbora te zadruge v dveh mandatih, Simon Debeljak, je danes župan občine Loški Potok. Simonov svak Sašo Debeljak, (sin Janeza Debeljaka iz Malega Loga, prav ta je pred leti predlagal svojega ljubljanskega prijatelja Benčino za župana), in prav tako član Lesne zadruge, pa je oba Benčinova in zdaj tudi v Debeljakovem županskem mandatu, glavni občinar za komunalne in infrastrukturne zadeve ter prostor. Skratka v takih motnih in integritetno kontaminiranih javno zasebnih vodah, nepotizmu in klientelizmu ter korupcijsko sumljivi atmosferi se je, z očitnimi kršitvami Aarhuške konvencije, saj kar precej prebivalcev Malega Loga še danes ne ve čisto dobro, kaj se »klan Benčina Debeljakov« v resnici gre le lučaj od njihove vasi, na naravovarstveno in vodovarstveno zelo fragilnem in delikatnem območju med Malim Logom in Goro; v vsem tem se je torej v precejšnji konspiraciji, z zavajanji, lažnimi obljubami in s servilnim sodelovanjem nekaterih pristojnih državnih institucij, porajal projekt za VE Mali Log. Več…
NEOMAJNO ODLOČNI IN ZDRUŽENI ZA SLOVENIJO BREZ VETRNIH ELEKTRARN! ČAS JE ZA SLOGO IN RESNICO! ČAS JE ZA USTAVITEV VETRNE IN VSAKE OKOLJSKE ZLORABE IN NOROSTI V SLOVENIJI!
Odločen ne vetrnim elektrarnam in vsem drugim okoljskim zlorabam in norostim v Sloveniji, v tej naši deželi, v bistvu eni redkih evropskih držav, ki je še niso do konca skazili »obnovljivi viri energije«, in še s kolikor toliko neokrnjeno naravo in okoljem, so včeraj v Ljubljani ponovili vsi, ki se zadnja leta borijo proti brutalnim, politično in interesno motiviranim posegom v slovensko naravo in prostor, čemur dodatni zagon in polet daje izgovor, kamuflaža, manipulacija in zloraba slovenskega in evropskega davkoplačevalskega denarja v imenu t.i. »zelenega« prehoda, s katerim naj bi, če bi se uresničil, postal ne le jedrni, ampak še zlasti drugorazredni, robni del Evropske unije, v katerem je evidentno in brez dvoma tudi Slovenija, črn od uničevanja in degradiranja najbolj prvovrstne rodovitne zemlje, edinstvenih gozdov, vodnih virov, čistega zraka in dragocene kulturne krajine ter posledično neznosen kraj za bivanje vseh: ljudi, živali, flore in favne, ki tu tisočletja živijo in živimo v vzdržnem sožitju in še zmeraj prevladujoče tenkočutnem odnosu do narave, okolja in prostora. Čas je za slogo in resnico, je bilo kot močno in enotno rdečo nit mogoče razbrati sporočilo 24 udeležencev ustanovitvenega srečanja novonastalega Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn. Čas je za ustavitev vetrne in vsake okoljske zlorabe in norosti v Sloveniji, so bili enotni in neomajno odločni! Več…
»VSE SO PREŽIVELI. TAKŠNEGA »ZELENEGA« PREHODA, OD VSE PRESITOSTI, DEKADENCE IN IZOBILJA ZBLOJENEGA EVROPSKEGA, NEMŠKEGA IN SLOVENSKEGA DIVJEGA ZAHODA PA NE BODO!«
»Pet let kasneje jih podirajo, te gozdove, betonirajo jih in vklenjajo travnike v ceste, da bodo na tej rodovitni zemlji, namesto živih dreves rasli gigantski armirano betonski vetrni monstrumi s tonami strupenih olj in fiberglasa! Nikoli več ne bo tu dolgega, toplega in mirnega poletja; nikoli več ne bodo ti gozdovi drhteli »v strastni pesmi o življenju«. Stoletja, tisočletja, deset tisočletja vsega hudega so ljudje, ti kraji, vse, kar živi in raste v teh gozdovih in na teh travnikih preživeli; in bujno je vse zelenelo sredi največjih stisk in pomanjkanj, sredi vojnih viher in revolucionarnih klanj. Vse so preživeli. Takšnega »zelenega« prehoda, od vse presitosti, dekadence in izobilja zblojenega evropskega, nemškega in slovenskega divjega Zahoda pa ne bodo.« Več…
AROGANCA SLOVENSKE DRŽAVNE IN OBČINSKE ENERGETSKE HOBOTNICE PLUS SLOVENSKA URADNIŠKO KLEČEPLAZNA UKLONJENOST IN IGNORANCA! TAKO PRIDE DO TEGA, KAR SE ŽE VSE OD MAJA DOGAJA NAD MALIM LOGOM V OBČINI LOŠKI POTOK! IN TO RAZDEJANJE JE ŠELE ZAČETEK »MASAKRA«, KI GA V TE KRAJE PRINAŠA NESREČNA SPREGA LAKOMNEGA KORUPTIVNO KONTAMINIRANEGA ZASEBNO-OBČINSKEGA ENERGO »SOCIALNEGA« ZADRUŽNIŠTVA IN DRŽAVNIH DRAVSKIH ELEKTRARN! POTOČANI RES LAHKO REČEJO, KAR BO PRAV KMALU VPILO DO NEBA: »BOJ SE DOMAČEGA ČLOVEKA, KI LASTEN DOM PREDA IN PRODA TAKŠNI BREZVESTNI HOBOTNIČNI ZDRUŽBI!«
Ko je pred desetimi leti, torej leta 2014, vplivni lokalni veljak Janez Debeljak iz Malega Loga uspešno »ustoličil« svojega ambicioznega in k »dobrim« zaslužkom nagnjenega ljubljanskega prijatelja Ivana Benčino, nesojenega strojnika in priučenega računalničarja po rodu iz potoškega Travnika, za župana Občine Loški Potok, je slednji zelo hitro s svojim krogom prijateljev in podpornikov začel uresničevati energo zadružne ideje, ki jih je Štajerec Tomaž Zver, pretkani energo in zadružni »guru« iz vseslovenskega hobotničnega morja liberalne in »zaresne« demokracije, skušal že leta prej neuspešno in zaman »posejati« pri nekdanjem uglednem potoškem županu Janezu Novaku, ki nad takšno zadrugo ni bil kaj posebej navdušen. Ivan Benčina pa zelo, zato jo je s svojim »velikim učiteljem« Zverom tudi nadvse hitro ustanovil. Vanjo se je seveda včlanil tudi že omenjeni Janez Debeljak iz Malega Loga. Pa njegov sin Sašo Debeljak, prav tako iz Malega Loga, ki je bil že v času obeh mandatov Benčinovega županovanja in je še danes svetovalec za okolje in prostor ter komunalne zadeve na Občini Loški Potok, prav tako pa prav on z občinske strani pelje tudi prav vse infrastrukturne projekte in ima, po besedah naših virov, veliko formalne in neformalne besede in moči tudi pri vseh vetrničnih idejah in projektih, kar je menda v popolnem nasprotju z njegovo redkobesednostjo, ko ga o teh projektih karkoli vprašajo posamezni občinski svetniki. Za predsednika Nadzornega odbora Lesne zadruge Loški Potok so postavili Simona Debeljaka, ki je zet malološkega Janeza Debeljaka, saj je Simon Debeljak poročen s hčerko Janeza Debeljaka in s sestro Saše Debeljaka, in je slednji torej Simonov svak. Danes je Simon Debeljak namesto Ivana Benčine župan Občine Loški Potok; Ivan Benčina pa je danes predsednik Lesne zadruge Loški Potok. Član te zadruge pa je tudi brat Simona Debeljaka, ki mu je prav tako kot Simonovemu tastu iz Malega Loga ime Janez Debeljak; le da sta Simon in njegov brat Janez doma na Hribu. Da s takšnimi družinskimi povezavami in pozicijami, ki jih Debeljaki skupaj s prijateljem Benčino zavzemajo v zadružni in potoški občinski strukturi, s čimer je slednja videti dobesedno ugrabljena od Benčine, Zvera in družinskega klana Debeljakov, ni težko speljati in uresničiti karkoli ti pade na pamet, najbrž ni treba posebej poudarjati in opozarjati. Več…
WHAT’S UP IN LOŠKI POTOK? THE TRAGEDY OF A REMOTE COMMUNITY. WHO REALLY RUNS IT? NOT ALL THAT GLITTERS IS »COOPERATIVE GOLD«! »NATIVES ON LAND WITH OIL«. THE »PALESTINIANS«. »NETANYAHU«. AND »WIND MOVES« THAT WILL ULTIMATELY »SUSTAINABLY« IMPOVERISH AND DEVASTATE THESE PLACES, PEOPLE, AND NATURE!?
When the pioneers of nature conservation protected the area of Yellowstone National Park in 1872, on the territory that later became part of the United States, they ignited a spark of awareness about the invaluable importance of the existence, protection, and preservation of pristine nature and everything within it. A hundred years later, in the 1970s, this spark had become a powerful flame that shed light on the environment in which humans live. It not only drew attention to the unacceptable exploitation of natural resources and wealth, mining, agriculture, hunting, and fishing, but also to where humans live directly—in cities and villages. People became increasingly aware that without a peaceful, healthy environment, clean air, untainted food, and pure water, there is no real life. Today, constitutions around the world boast grand words and guarantees about the inalienable human right to all the above. The green movements of the 1970s significantly contributed to making almost all European rivers green again and full of vibrant life; to us breathing better air; to us closely monitoring what we eat; and to our awareness of the importance of a peaceful and serene environment for our health and the life of our planet. But, like every good idea, however, »green« has its anomalies and deviations, and it is vulnerable to abuse when taken over and hijacked by those who use »green« and »social« as mere means to achieve personal gain, regardless of the cost to nature, the environment, space, people, fauna and flora, life itself, and everything that is and could be here. The story of Dragarska Valley, Loški Potok, and Mali Log is a true tale about just that. About such an abuse. Več…
PRIKRITO ALI ODKRITO USTRAHOVANJE PRIZADETIH PREBIVALCEV, KI V MAKOLAH NASPROTUJEJO VETRNIM ELEKTRARNAM NA BOČU!? ALI KDO V MAKOLAH ZLORABLJA POLICIJO ZA SVOJE NAMENE!? SE VRAČAMO V ČASE TOTALITARNE REPRESIJE!? IN, ZAKAJ JE BIL BOŠTJAN PLAZNIK, UGLEDNI INŽENIR, LOVEC, GOSPODARSTVENIK IN VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO, KI JE LETA 1991 S SVOJIM MAKOLSKIM VODOM ZAVZEL BOČ, KLICAN NA POLICIJSKO POSTAJO SLOVENSKA BISTRICA!?
»Boč je neosvojljiv,« je junija 1991 dejal poveljnik slovenske Teritorialne obrambe za to območje Boštjanu Plazniku, ter nadaljeval: »In zdaj povelje! Pojdite in zavzemite Boč!« Tedaj komaj 25-letni Boštjan Plaznik, za katerim je resda bila poleg študija strojništva tudi že šola za rezervne častnike v nekdanji vojski in častniško usposabljanje v slovenski Teritorialni obrambi, je s svojim vodom Makolčanov, ki mu je poveljeval, odšel in še isti dan zavzel Boč. »Potem smo pa po okoliških kmetijah nabrali civilna oblačila, da smo v njih vse te fante jugoslovanske armade poslali domov,« se danes spominja Boštjan Plaznik. Ne vem, če bi si Boštjan Plaznik tudi v najhujših morastih sanjah tistega junija 1991 lahko predstavljal, da bo junija 33 let kasneje s svojimi Makolčani spet v boju za Boč! Več…