S tem, ko je okrajna sodnica Irena Čretnik 5. junija 2025 v svoji 13 strani dolgi, takoj po naroku neverjetno hitro in marljivo spisani razsodbi, poleg sklicevanja na »razumevanje« nekakšnih abstraktnih »povprečnih bralcev« (in to v kontekstu specializiranega spletnega portala z zahtevnimi vsebinami s področja narave, okolja, prostora in inženirstva!), ki, kot je videti, po njenem očitno nikakor ne morejo z razumevanjem presegati tega, kar ona vidi, misli in razume, in ob čemer je, kot se zdi, očitno niti malo ne skrbi, kako bo »povprečni državljan« razumel njeno razsodbo, v 19. odstavku med drugim zapisala, da »pravica do objave popravka ni namenjena dokazovanju resničnosti ali neresničnosti dejstev, s katerimi prizadeti izpodbija ali bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. V sodni praksi je prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične,« ter je posledično kljub eksplicitnim ter iz primerjave zahtevanega popravka in objavljenega teksta jasno razvidnim neresnicam v popravku, v vsem ugodila tožniku; no, po tem bi me lahko, če ne bi bila Ana Ašič tako »eklektično« in očitno »zmotno« zavzeta za resnico, prevzelo totalno olajšanje, prav tako pa vse slovenske novinarske kolege in odgovorne urednike! Sodnica Irena Čretnik nas je namreč s to razsodbo in njeno utemeljitvijo eksplicitno in »črno na belem« odrešila nujnosti objavljanja resničnih dejstev; v širšem smislu pa sploh novinarstva samega! Zakaj bi se sploh kdo še ukvarjal s pisanjem resničnih zgodb in s tem, kaj je res in kaj ni, če je vseeno; in če lahko vsakdo, potem ko novinar nekaj razišče in napiše, s popravkom, ki je, kot pravi sodnica Čretnikova, lahko tudi neresničen, zanika resnico!?! Ob tem so odrešeni tudi bralci, ki jim res ni treba več izgubljati časa in energije za slovenske medije, če je itak vseeno, kaj je res in kaj ni; in se je v takem, ko lahko vsak pod kamuflažo popravka objavi karkoli neresničnega, tudi nemogoče »resničnostno« orientirati! Da o tem, kakšna sijajna odrešitev je takšna razsodba za vse kontroverzne akterje, ki se interesno, politično in kapitalsko »igrajo« ne le z javnim mnenjem in javnim denarjem, ampak tudi z našo naravo, okoljem, prostorom ter posledično našimi življenji, no, da o tem niti ne govorimo! Pri tem je vse skupaj totalno in najbolj nerodno predvsem za gospoda Janeza Debeljaka, ki je sicer s takšno razsodbo »dobil« popravek, kakršnega je želel, dejansko pa po takšni razsodbi in popravku, v katerem mrgoli neresnic, brez tega, za kar smo prosili, torej brez verodostojne listine in dokaza, pa res nihče več ne more vedeti niti tega, če je ali če ni član Lesne zadruge in sploh, kaj je v bistvu v vsem res in kaj ni! Več…
Tag: Matthias Mallešič
»ČE PARAFRAZIRAM JANEZA BONČINO, »OGNJI ŠE ZDALEČ NISO DOGORELI«, IN TOVRSTNI POSKUSI LE PRILIVAJO OLJE NA PLAMEN GOREČNOSTI PO DOKONČNEM RAZČIŠČENJU POSLOV, V KATERE SO SKRIVAČ IN KOMPANIJA DO VRATU IN ČEZ VPLETENI.«
Potem ko sta v začetku oktobra, kot smo o tem podrobno poročali tudi na našem spletnem portalu, zakonca Matthias Mallešič, glasbeni in video ustvarjalec ter njegova soproga Nataša Mallešič, novinarka kočevskega Radia Univox, ki oba odkrito in argumentirano nasprotujeta umestitvi vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo občine Loški Potok, prejela zastraševalno pismo Bojana Samse, lastnika zemljišča, na katerem naj bi stala VE Mali Log, je konec oktobra takšno pismo prejela še Brigita Bertok iz Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, ki se je na pismo tudi nemudoma javno odzvala. »Recimo, da ste pismo res podpisali vi. Zakaj bi to sploh storili? Kakšen je vaš namen? Kakšen je namen Skrivača, ki vas je v to prepričal? Vam je morda rekel: »Lej, Bojan, če bodo tile iz Civilnih iniciativ še naprej drekali (tega izraza sama ne uporabljam, a vem, da ga skrivači radi in pogosto), vetrnice ne bo in boš ostal brez mesečne rente, zato moramo nekaj narediti, da jih ustavimo«, piše Brigita Bertok, vodja CI za zaščito Loškega Potoka. In še: »Skrivaču sporočam, da je njegovo potuhnjeno, zahrbtno, bojazljivo ravnanje vredno prezira in da se ne bo več dolgo skrival. Sporočam mu, da vem, da so novo pismo »Bojana Samse« sprožila vprašanja, ki sem jih naslovila na občino, in da me prazne in celo neumne grožnje niti slučajno ne bodo ustavile. Ravno nasprotno, če parafraziram Janeza Bončino, »ognji še zdaleč niso dogoreli«, in tovrstni poskusi le prilivajo olje na plamen gorečnosti po dokončnem razčiščenju poslov, v katere so Skrivač in kompanija do vratu in čez vpleteni. In da bodo ovadbe, ki bodo spisane na osnovi pridobljenih podatkov, neprimerno bolj resne in utemeljene.« Odgovor Brigite Bertok na pismo, ki ga je zdaj torej že tretjič v enem mesecu s tremi različnimi podpisi domnevno napisal Bojan Samsa, še bolj »domnevno« pa nekdo, ki se skriva za njegovim hrbtom in imenom, v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…
ZLOVEŠČA JESEN V LOŠKEM POTOKU. KDO USTRAHUJE KRITIČNO JAVNOST IN NOVINARJE Z NEUTEMELJENIM MAHANJEM S KAZENSKO OVADBO TER PRIREJA? ALI PONAREJA? PODPISE LASTNIKA ZEMLJIŠČA? DRAVSKE ELEKTRARNE? LESNA ZADRUGA? OBČINA? ALI SPREGA VSEH TREH!? IN, ALI BO KDO KONČNO POSVETIL V MRAKOBNE RABOTE NA POTOŠKEM TER V SRCU EVROPE PREBIVALCE ODREŠIL VKLENJENOSTI V MOLK IN USTRAHOVANJE TER GROZEČE BRUTALNO UNIČENJE NJIHOVEGA BIVALNEGA OKOLJA IN NARAVE!?
»Kako svetla ali temna bo ta zima, pa seveda ni le stvar lisic, dolžine dneva ali snežne odeje. Še posebej na Potoškem in v Dragarski dolini bo svetlost ali temačnost letošnje pozne jeseni in zime močno odmerjalo tudi v teh krajih zadnjih deset let iz leta v leto vse glasneje in močneje kljuvajoče vprašanje: Ali bo kdo končno posvetil v mrakobne rabote potoške Lesne zadruge in od nje ugrabljene Občine, v njuno javno zasebno orgijanje, v »pistoljerjenje« lokalnih šerifov in »revolverašev« ter odrešil prebivalce iz krajev v srcu Evrope vklenjenosti v molk in ustrahovanje ter grozeče brutalno uničenje njihovega bivalnega okolja in narave!? Kje so zdaj najrazličnejše dušebrižnice in dušebrižniki, ki jih skrbi stanje slovenske pravne države, vključno s predsednico Republike Slovenije!? Pa z davkoplačevalskimi milijoni podprti nevladniki, razni pravno informacijski centri, agitatorji in promotorji EU demokracije, alarmisti podnebnih sprememb, oznanjevalci varovanja, ohranjanja in obnove narave!? Pa pridigarji družbene enakosti, socialne solidarnosti, nove prebujenosti in čuječnosti!? Ne le v centru Ljubljane, na Metelkovi in Kotnikovi in Šubičevi in Gregorčičevi in Prešernovi, ne v lakastih čevljih in s Hermesovo več tisoč evrov vredno torbico ležerno obešeno čez ramo, ampak v stiskah potoških in maloloških in dragarskih in čabranskih grap, v miru in zdravju in sproščenosti ter blagostanju in občutku varnosti tamkajšnjih prebivalcev se meri resnični utrip demokracije, pravnega reda, dejanskega ustavnega varstva ter socialne, ekonomske in politične pravičnosti slovenske družbe in države.« Več…
