»Težko je to, ne,« rečem tiho in nenadoma začutim, kako utrujena sem, kako zelo me je ta pogovor pretresel, izpil, izmozgal. Že zdavnaj sem med njim z drugim telefonom prestavila sestanek, na katerega se je mudilo. Zaprla na računalniku admin in prihranila objavo za kasneje. Pospravila skice za naslednji tekst v mapo in shranila elektronsko sporočilo z vprašanji za informacije javnega značaja med »osnutke« ter pozaprla vse elektronske naslove z vsemi neodgovorjenimi sporočili vred. »Strašno težko je, Ana,« zaslišim z druge strani in ta že druga »Ana« v istem pogovoru mi zgosti njegovo stisko v otipljivo težo, ki prav leže tudi na mojo dušo. »Vsakič, ko zganem roko, da bi jo stegnil k beretti, se zdi, da mi jo nekaj nevidnega blokira, zadrži. Vse vem, vse sem premislil, vse mi je jasno in logično, a mi roka zadrhti vsakič, ko skušam poseči po pištoli. Nekaj iracionalnega, nekaj močnejšega od mene, od moje volje, od mojega razuma, od moje odločenosti, začutim,« reče glas, v katerem je zdaj predvsem neskončno morje najbolj človeške ranljivosti. Več…
Tag: Marjan Artnak
»NIČ PA O KONFLIKTU INTERESOV LJUDI, KI SE PODPISUJEJO POD EKSPERTIZE IN SO ISTOČASNO LOVCI!?! NA RAKITNI IN NJENI OKOLICI ŽIVIMO TUDI LJUDJE, KI OPAŽAMO, DA MEDVEDOV NI NIČ VEČ KOT PRED LETI! TUDI SLEDI MEDVEDOV V TUKAJŠNJIH GOZDOVIH NI NIČ VEČ!«
»Več mesecev že spremljamo medijsko »nabijanje« o medvedih v Sloveniji, katerih številke naj bi letele v nebo. Zlasti na Rakitni, tam ima menda že vsak Rakičan svojega medveda. Na televiziji gledamo vedno istih nekaj »zvezdnikov«, ki razlagajo, kako »agresivni« medvedi prevračajo kante za smeti. Nihče se ne vpraša, po kakšni metodologiji so lovci prišli do enormno napihnjenih številk medvedje populacije, ki bodo zdaj obveljale kot osnova za odstrel. Rekli bodo »mi smo stroka« in te čarobne besede bodo kar dovolj, ker bo v trenutnem ozračju resorno ministrstvo podpisalo karkoli. Nič pa o konfliktu interesov ljudi, ki se podpisujejo pod ekspertize in so istočasno lovci? Na Rakitni in njeni okolici živimo tudi ljudje, ki opažamo, da medvedov ni nič več kot pred leti. Tudi sledi medvedov v tukajšnjih gozdovih ni nič več. Z divjadjo pač sobivamo kot vedno, enako kot prej hodimo po gozdu. Divjad, razen redkih treznih glasov prof. dr. Peter Kruljca pred nekaj dnevi na okoljskem spletnem portalu Ane Ašič, nima zagovornikov, ki bi se jih v tej medijsko podpihovani histeriji slišalo. Določenim medijem sploh zelo ustreza, da se ljudje ukvarjajo z medvedi in ne z dejstvom, da jim je balkanska mafija ugrabila državo. Zdaj se je tej gonji oportunistično pridružila še NSi – vse za politične točke. Medvedje bodo le kolateralna škoda, proti lovskemu biznisu, politiki in »stroki« nimajo možnosti. Pobili jih bodo na stotine, mladiče in njihove matere, pa odrasle samce, ki so krasne trofeje. Ostal bo gozd, ki bo opustošen in revnejši – in mi z njim. Te živali bodo umirale tiho in stran od oči javnosti, lovskim družinam pa bo veselo cingljalo v blagajnah, ker medvedi so – biznis.« Več…
»HISTERIJA JE DOSEGLA ALARMANTNE RAZSEŽNOSTI, K ČEMUR SO SVOJE INTERESE PRISTAVILE TUDI NEKATERE POLITIČNE STRANKE, KI V UMETNO POVZROČENEM STRAHU KRAJANOV VIDIJO BREZPLAČNO PROMOCIJO SVOJE POLITIČNE AGENDE IN POSKUS BEGA IZ OBROBJA POLITIČNE NEPOMEMBNOSTI!«
Ob tem, da je ta teden na zahtevo stranke Nova Slovenija na spletnih straneh Državnega zbora objavljen sklic skupne 74. nujne seje Odbora za infrastrukturo in prostor DZ in 44. nujne seje Odbora za kmetijstvo DZ z naslovnim pozivom »Upravljanje z medvedom: poslušajmo stroko, ne čustev!«, ki bo v Državnem zboru v torek, 28. oktobra 2025 ob 10. uri dopoldne, se na ta poziv tudi mi nemudoma odzivamo in je tako zdaj pred vami že razmišljanje strokovnjaka izr. prof. dr. Petra Kruljca, dr. vet. med., lovca, dolgoletnega člana Lovske družine Draga-Trava s Kočevskega, torej iz osrednjega območja medveda, in lovskega čuvaja, ki je bil poleg vsega naštetega nekdaj in več let tudi strokovni član slovenske intervencijske skupine za odlov medvedov, zaradi česar mu življenje in obnašanje medvedov nikakor ni tuje, nasprotno, na Pargu nad Dragarsko dolino, kjer ima svoj gozdni čebelnjak, velik del leta preživi prav v njihovi neposredni bližini. Dr. Kruljc se čudi histeriji in, skladno s pozivom predlagateljev torkove seje dveh odborov, pretiranim čustvenim reakcijam, ki vsake toliko, v zadnjih tednih in dneh pa še posebej, izbruhnejo na Slovenskem, ko ljudje uzrejo in zagledajo medveda. »Ta histerija, ki jo nenehno stopnjujejo tako mediji kot nekateri posamezniki, je dosegla alarmantne razsežnosti, ki zanesljivo niso dobre niti za ljudi, še manj pa za živali. K vsemu temu so svoje interese pristavile tudi nekatere politične stranke, ki v na žalost umetno povzročenem strahu krajanov, vidijo brezplačno promocijo svoje politične agende in poskus bega iz obrobja politične nepomembnosti.« Več…
IZ »LOVA NA ČAROVNICE« NAZADNJE NI BILO NIČ! JE PA PREDSEDNIK LZS SREČANJE NA VIČU MENDA SIJAJNO ZAPELJAL V PROPAGIRANJE NAŠEGA PORTALA IN PROMOCIJO PISANJA ANE AŠIČ! KAJ BRONASTA LOVSKA PLAKETA!? DA PREDSEDNIK LZS, KI JE SICER RES ŽE VSAJ OD JESENI 2020 OBOŽEVALEC NAM »LASTNEGA NAČINA IZRAŽANJA«, ŽE DOBRI DVE URI PO OBJAVI OSEBNO STISKA IN ZAVZETO DELI NAŠ TEKST STAREŠINAM, TO JE VENDAR PRIZNANJE VSEH PRIZNANJ IN NE LE ZLATA! BRILJANTNA PLAKETA!
V torek potem v resnici iz »lova na čarovnice« ni bilo nič! A ko so že bili lepo zbrani, je menda predsednik LZS to edinstveno priložnost prav mojstrsko izkoristil in srečanje bojda nadvse spretno in glamurozno zapeljal v propagiranje našega zavzetega in kritičnega spletnega portala ter v promoviranje pisanja Ane Ašič, nad katerim je predsednik LZS sicer že od nekdaj nadvse navdušen, mi pa tudi nismo povsem nedovzetni za njegovo navdušenje in pohvale in smo v tem smislu seveda prav radi decembra 2020 na našem portalu objavili njegov »To ni več maskularni spopad sposobnosti, temveč feminilno tekmovanje v všečnosti« https://anaasicsic.com/2020/12/10/to-ni-vec-maskularni-spopad-sposobnosti-temvec-feminilno-tekmovanje-v-vsecnosti/ , kar je bil njegov odziv na naše tedanje predhodno razmišljanje z naslovom »Vsem dekletom, ki sem jih ljubil doslej, nebabjeki, totalni mrk libida in intelekt totalnega mrka« https://anaasicsic.com/2020/12/08/vsem-dekletom-ki-sem-jih-ljubil-doslej-nebabjeki-totalni-mrk-libida-in-intelekt-totalnega-mrka-ter-kaj-nam-ob-tem-sploh-se-preostane/ . »Zanimivo in iskreno ste ošvrknili slovensko politično sceno, ki iz dneva v dan bolj bledi in se razkraja v želji po oblasti,« nam je takrat uvodoma zapisal Alojz Kovšca. Razmišljanje pa zaključil z: »Vam lastni način izražanja mnenja mi je všeč. Najini pogledi se včasih skladajo, včasih razlikujejo. Opažam pa, da pogumno zoperstavljate svoje argumente nasprotnim in prepuščate bralcu pravico do presoje tehtnosti enih in drugih.« Evo! Tako! Torej, spoštovani lovci in lovke, pa laična in kritična javnost, nikar se torej ne čudite, da gospod predsednik LZS vendarle raje kot da »lovi čarovnice«, vneto propagira in »šera« naše pisanje! Več…
BO »LOV NA ČAROVNICE« LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE KRONA LETOŠNJIH SKUPINSKIH LOVOV NA SLOVENSKEM!? IN, ALI BODO ZARADI »VERBALNEGA DELIKTA« LOVCI LJUBLJANSKEGA VOLILNEGA OKOLIŠA DOPUSTILI »KAZENSKO EKSPEDICIJO« IN »POGROM« NAD ČLANOM UPRAVNEGA ODBORA LZS TER PODPREDSEDNIKOM LJUBLJANSKE ZVEZE!? KDO BO NASLEDNJI!? IN, KDO BO NAZADNJE GOREL NA TEJ MORDA MALCE PREHITRO ZAKURJENI GRMADI!? KAJ IMA VSE TO S SLOVENSKO JAVNOSTJO!? PA, »DUH« SRAMOTNE INTERVENTNE KAMPANJE IZ LETA 2019. IN, KAJ JE OSTALO OD LOVSKEGA »NARAVOVARSTVA«!?
Ko sta sredi prejšnjega tedna predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca in Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, javno podpisala sporazum o sodelovanju, češ da imajo slovenski lovci in kmetje dovolj »neprofesionalizma«, pa menda »nevključevanja« lovcev in kmetov s strani aktualnih oblasti kot enakovrednih sogovornikov – o čemer bi prav gotovo kar nekaj imeli za povedati tudi na ministrstvu za kmetijstvo in na ministrstvu za naravne vire in prostor; pa še ob množici drugih že tisočkrat od Kovšce in Medveda slišanih floskulah, je v sredo in četrtek ne le završalo, ampak naravnost zahrumelo tako med slovenskimi lovci kot tudi v slovenski naravovarstveni in kritični javnosti, saj sta tako diskurz kot naracija prinesla spomine in dvignila asociacije ter z njimi tesnobo in nelagodje ter »duh« sramotne lovske interventne kampanje ter »političnega umirjanja strasti s streljanjem medvedov« iz leta 2019. Kljub, predvsem na strahu, pa tudi, kot bi rekel nekdanji predsednik Nadzornega odbora LZS, na »lažni lovski solidarnosti« temelječi lovski »spirali molka«, je negodovanje med lovci vse glasnejše in je očitkov o delikatnih in kontroverznih dogajanjih v slovenski lovski krovni organizaciji, se pravi, v krovnem slovenskem lovskem društvu, vse več. Tako da, navkljub neomajni podpori najbolj vdanih in zvestih podpornikov, ki za vsako ceno vztrajajo pri »svojevrstnem« vodenju in drži Alojza Kovšce, se zdi, da postaja to sicer ostro, brezkompromisno in na nek način nevarno vrhovno jedro slovenske lovske organizacije vse bolj osamljena čer sredi vse bolj razpenjenega in razburkanega morja lovskega nezadovoljstva. Več…
KDO JE JURIJU IN BRIGITI BERTOK ZASTRUPIL PSA SHAKO, RODEZIJSKEGA GREBENARJA, KI JE SICER V ŽIVLJENJU POZNAL LE IGRO IN LJUBEZEN!?!
Danes, 11. septembra 2025, natanko ob 11. uri in 11 minut smo prejeli šokantno sporočilo, da je Shaka, igrivi rodezijski grebenar, ki se ob vsej rahločutni skrbi in ljubezni, prejeti od obeh skrbnikov, pa od njunih treh hčera, zetov, vnukov in prijateljev v svojem skoraj šest let dolgem življenju, dejansko sploh ni zavedal, iz kako močne in mogočne pasme v bistvu izhaja in kaj bi v resnici lahko postal; danes, torej, nas je vse v našem uredništvu globoko pretresla novica, da je dobrodušni Shaka po hudem trpljenju podlegel zahrbtni zastrupitvi s strupom, ki mu je povzročil strahotne notranje krvavitve in na koncu odpoved vseh organov. Pri vsem tem je dodatno alarmantno to, da sta se, v nasprotju z nedolžno in igrivo živaljo, oba Shakina gospodarja še kako odgovorno zavedala, kako močan je v bistvu njun pes in kakšen vtis daje na ljudi, zato je bil, kot dobro vedo vsi njihovi sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki, skrbno varovan in prost le pod mogočnimi kostanji na velikem domačem, z visoko ogrado in še dodatno živo mejo varovanem dvorišču, na sprehodih v naravi, daleč od ljudi, pa zmeraj pod budno in odgovorno kontrolo Jurija in Brigite Bertok. Več…
RESNO, KRITIČNO, AVTENTIČNO NOVINARSTVO O NARAVI, OKOLJU IN PROSTORU NA SLOVENSKEM NE MORE PRIDOBITI »STATUSA V JAVNEM INTERESU NA PODROČJU MEDIJEV«! PO NOVEM ZAKONU O MEDIJIH, PO KATEREM BODO Z JAVNIM DENARJEM IZDATNO FINANCIRANI PREMOŽNI SLOVENSKI MEDIJSKI MULTIMILIJONARJI, NEPRIDOBITNI, NEKOMERCIALNI, NOVINARSKO SAMORASTNIŠKI IN KRITIČNI DIGITALNI PORTALI PA PRI TEM PERFIDNO ONEMOGOČENI, JE DOKONČNO ODPRTA POT ZA POLITIČNI »NAKLEPNI UMOR« VSEH ŽURNALISTIČNIH »NEBODINASTREBA« NA SLOVENSKEM!
Ko v današnjem sončnem jutru in dopoldnevu premišljam o včerajšnjem dogajanju v slovenskem parlamentu in predvsem o diskusiji pred včerajšnjim usodnim sprejetjem novega Zakona o medijih, ki bo slovenski javnosti in celo tistim, ki ga danes zagovarjajo, enim kaj kmalu, drugim pa čez čas, z vsem, kar odkrito in prikrito novi zakon rušilnega prinaša v slovensko družbo in njen javni pa tudi politični in vsak drug diskurz, zelo surovo odstrl vse svoje uničevalne razsežnosti; v tem mojem današnjem podoživljanju včerajšnjega dne, torej, se mi ob vsem, kar to zdaj pomeni za naš spletni portal in zame kot kritično preiskovalno novinarko in urednico, v misli kar naprej vrinja tudi podoba gospe poslanke Nataše Sukič. In to, kako iz srca se mi je zasmilila ob vsem njenem vztrajnem zagovarjanju zakona, kljub morda nekoliko pretiranemu, a za slovenski parlament precej ustaljenemu in običajnemu diskurzivnemu pingpongu, kjer se je pri vsakem zamahu z »loparjem« na njem živo zasvetilo »vi, desni«, a se je kljub temu videlo in slišalo, da gospa Sukičeva zares in iskreno verjame v dobro tega zakona, res verjame, da bo omogočil neodvisno novinarstvo, da bo zagotovil pluralnost slovenske medijske krajine in bo tako branik demokracije in demokratičnih vrednot slovenske družbe. Četudi moji zelo svobodoljubni naravi včasih kar malce pretirano »pokroviteljski ton« gospe Sukič ali pač kogar koli drugega osebno ni najbolj pri srcu in mislim, da ni potreben v političnih diskusijah; pa ob vsem, s čimer se osebno nikakor ne morem strinjati z omenjeno gospo poslanko, moram vendarle poudariti, da gospo Natašo Sukič tako osebno kot poklicno iskreno cenim iz zelo preprostega razloga: ker je avtentična, pristna, predana, govori to, kar v resnici verjame, in je zato, četudi se z njo nujno ne strinjam, zame verodostojna. Gospa se res iskreno trudi. Problem je le v tem strašnem in vse bolj nepremostljivem prepadu med tem, kar gospa Sukičeva verjame in, prepričana sem, iskreno želi; ter med tem, kako se v slovenski medijski krajini v vsej realni politični, interesni, birokratski in agendni brutalnosti stvarem in različnim medijem in različnim novinarjem v resnici različno »streže«; ter posledično med tem, kar zdaj v to že itak surovo stvarnost prinaša novi Zakon o medijih, pa prenekateri z njim povezani zakonski podakt, uredba in pravilnik, ki jih je Ministrstvo za kulturo spisalo in sprejelo vnaprej, tako da je mestoma videti, kot da je bil novi Zakon o medijih pisan po interesno, agendno in politično sufliranih pravilnikih, in ne obratno. Več…
BARVE ZRELEGA POLETJA. IN VSE, KAR NAM ŠEPETAJO PRVEGA SEPTEMBRA: NA GOD SVETEGA EGIDIJA, NA »PRAZNIK STVARSTVA«, KI GA JE LETA 1989 RAZGLASIL CARIGRAJSKI PATRIARH BARTOLOMEJ I, OB »LAUDATO SI«, HVALJEN, MOJ GOSPOD, KI GA ZDAJ, DESET LET KASNEJE, ŠE SLIŠIMO V NARAVI, MU ŠE PRISLUHNEMO!?
Prvi septembrski dan ni le slovo od poletja in otožnost, ki jo to nosi s seboj. Je dan, ko se, kot vselej pri slovesu, kvečjemu še s toliko več koprnenja in hvaležnosti zaziramo v vse, kar nam je bilo pred tem, v poletju in z njim dano videti, doživeti, spoznati. To je tudi dan, ko obhajamo god svetega Egidija, svetega Tilna po slovensko, ali francosko svetega Gilesa. Ta je bil sicer Atenec iz sredine sedmega stoletja po Kristusu, ki je po nenavadnem spletu okoliščin velik del svojega življenja v spokornosti, zdraviteljskem služenju ljudem ter v popolni povezanosti in sozvočju z naravo preživel v votlini, kasneje pa v samostanu sredi gozdov ob reki Rhone. On je tisti, ki je s svojim telesom prestregel kraljevo puščico in rešil življenje košuti, zaradi česar mnogi, ki smo življenje tako ali drugače posvetili varovanju in ohranjanju narave ali osveščanju o njeni neprecenljivi dragocenosti in pomenu za vse nas, uvrščamo svetega Egidija med navdihujoče osebnosti kot so sveti Hubert, sveti Evstahij, sveti Bernard iz Clairvauxa, pa sveta Hildegarda Bingenska, sveti Serafim Sarovski in sveti Frančišek Asiški, ki so utirale in še zmeraj utirajo pot senzibilnemu, sočutnemu in odgovornemu odnosu človeka do narave in vseh živih bitij v njej, flore in favne in vsega, kar podpira življenje in obstoj tega našega čudežnega stvarstva. Sredi neokrnjene narave, sredi njenega čistega in poživljajočega miru, je govorica njenega neprecenljivega obstoja glasna in z vsako najbolj drobceno in preprosto podobo, barvo in odtenkom vsakič zgovorna bolj kot tisoč besed. V tem prvem septembrskem dnevu. In vekomaj. Več…
SLOVENIAN JOURNALISM IN THE WHIRLWIND OF ULTRA AND EXTRA EXAGGERATIONS, MADNESS, BITTERNESS AND PAIN, COLLABORATION, »SMOKE AND MIRRORS«, SERVILITY AND GREED, AND THE »CHIHUAHUA SYNDROME«, YET ALSO HOME TO IRREPLACEABLE AND UNDEFEATABLE STORIES, A DEFIANT DESIRE FOR EXPRESSION, AND THE OMINOUS FORESHADOWING OF CENSORSHIP AND SILENCING, WHICH IS IMPLICITLY, BUT NO LESS SINISTERLY, PROMISED IN THE PROPOSAL FOR THE NEW MEDIA LAW — LONG BEFORE THE ARTICLES ON HATE SPEECH!
»A diverse media landscape will not be created by throwing millions at three business entities — three Slovenian media multimillionaires and their dozens of media outlets and three newspapers. Even if each of them employed a thousand journalists, as various credible and competent discussants rightly emphasize, we’re still only talking about three voices in the media landscape — and frankly, they’re not even that different from each other! Nor will diversity be brought about — or at least it will be incredibly difficult to ensure — by five hybrid, semi-journalistic, semi-agenda-driven, quasi-‘polit-commissar’ digital platforms that attack their colleagues and claim the sole salvific right to determine what is true and what is not, based on the ultra-agenda they represent and promote. They arrogate to themselves the exclusive right to ’empower’ and ‘educate’ the Slovenian public with a single, absolute truth — something that is not only incompatible with the credibility of the journalistic profession and ethics, but, in my view — with all due respect to the hardworking colleagues who may be driven by good intentions — also somewhat patronizing, condescending, and borderline insulting to the people and the Slovenian public in 2025. This public is, without question, literate and well-informed, often even more educated than those trying to brainwash and towel-dry their minds in the supposed spirit of Fanči from Filipčič and Derganec’s Butnskala (legendary Slovene film parody on totalitarism from mid 1980s, translator’s comment)! Moreover, the only thing that ever truly empowers and, if one insists on the term, ‘educates’ the public is genuine, credible information — presented through well-crafted, complex, in-depth, clearly structured, and linguistically refined storytelling! And as many such diverse stories as possible! Of course, as already said, the diversity of the Slovenian media landscape has been fragile for a long time. On the one hand, there has been a severe erosion of journalistic sovereignty; on the other, we’ve long seen the planting and flourishing of invasive media ‘species.’ And yes — the uprooting and extermination of rare, wild-growing flowers as well!« Več…
»KO SE BO SREDI NOČI OGLASILA NASLEDNJA SIRENA, SE BOMO MORDA VPRAŠALI: GORI ODPADEK? ALI GORI NAŠ ODNOS DO SKUPNEGA PROSTORA, ZDRAVJA IN PRIHODNOSTI?«
Na obrobju slovenskih mest, turističnih destinacij in naravnih biserov, počivajo tihi velikani: kupi smeti, zaviti v plastiko in molk. Tisto, kar ne gori, razpada. Kar ne razpade, gnije. In kar ne gnije, počaka, da se vžge samo. Slovenija, ki se ponaša z visoko stopnjo ločevanja odpadkov, je na robu sistemskega kolapsa, ko gre za njihovo končno obdelavo. Nedavni požar v Pomurju je zgolj simptom globlje krize. Ni bil prvi in, če sodimo po vzorcu, tudi ne zadnji. Več…