V valu totalitarnih prijemov, zamenjav, odločitev, zakonov, uredb in postopkov na področju narave, okolja in prostora, ki so se na Slovenskem razpasli v pokovidnem obdobju, zlasti pa potem, ko je energetskemu lobiju v tem vladnem mandatu uspelo zlorabiti in zmanipulirati slovensko javno mnenje ter z referendumom doseči, da je slepo sledeče ljudstvo samo sebi pljunilo v skledo in še bolj v obraz s tem, ko je podprlo razdelitev ministrstva za okolje in prostor ter se kot ovce v zakol pustilo peljati na tanki led energetskim in okoljskim manipulantom in zaslužkarjem ter vladnim in nevladnim političnim pokvarjencem, tako da so z lahkoto in kimanjem in pritrjevanjem mnogih, ki jih bo prav to zdaj najbolj udarilo po glavi, uspešno »razmontirali« obstoječe ministrstvo za okolje in prostor ter ga razdelili na utilitarno ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sta narava in prostor le še vira brezskrupuloznega izkoriščanja in le še prizorišči neustavljivega in brezsramnega političnega, interesnega in kapitalskega orgijanja; in še na bolj utilitarno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki to noro okoljsko in energetsko »Sodomo in Gomoro« s podnebnimi pretvezami in »zelenimi evro fondi« mednarodnih ekokriminalnih združb ter z neustavno in brezobzirno »leksiko« vse bolj neobvladljivo potencira v uničujoče skrajnosti, ki s svetlobno hitrostjo vodijo v nepredstavljivo erozijo slovenske narave in družbe; no, sredi teh temačnih okoljskih norosti in energetskega zla, mag. Alja Grošelj s svojo pogumno in pokončno zavezanostjo naravi, njenemu varovanju in ohranjanju, pa s svojim znanjem in razgledanostjo ter neumorno delovno etiko, kot poudarjajo tisti, ki dobro poznajo njeno delo in jim je res mar za naravo na Slovenskem, predstavlja še enega poslednjih delujočih svetilnikov in eno poslednjih še delujočih »varovalk« sredi brezčutnega slovenskega birokratskega totalnega okoljskega kaosa, nihilizma ter servilnega služenja zgolj tistim, ki plačajo, pri tem pa vsi, od prvega do zadnjega »gradijo« svoje posle predvsem na nezadržnem uničevanju narave. Zdaj se je očitno nekdo odločil in naročil, da je treba tudi ta svetilnik utrniti. Več…
Tag: Loški Potok
KDO JE JURIJU IN BRIGITI BERTOK ZASTRUPIL PSA SHAKO, RODEZIJSKEGA GREBENARJA, KI JE SICER V ŽIVLJENJU POZNAL LE IGRO IN LJUBEZEN!?!
Danes, 11. septembra 2025, natanko ob 11. uri in 11 minut smo prejeli šokantno sporočilo, da je Shaka, igrivi rodezijski grebenar, ki se ob vsej rahločutni skrbi in ljubezni, prejeti od obeh skrbnikov, pa od njunih treh hčera, zetov, vnukov in prijateljev v svojem skoraj šest let dolgem življenju, dejansko sploh ni zavedal, iz kako močne in mogočne pasme v bistvu izhaja in kaj bi v resnici lahko postal; danes, torej, nas je vse v našem uredništvu globoko pretresla novica, da je dobrodušni Shaka po hudem trpljenju podlegel zahrbtni zastrupitvi s strupom, ki mu je povzročil strahotne notranje krvavitve in na koncu odpoved vseh organov. Pri vsem tem je dodatno alarmantno to, da sta se, v nasprotju z nedolžno in igrivo živaljo, oba Shakina gospodarja še kako odgovorno zavedala, kako močan je v bistvu njun pes in kakšen vtis daje na ljudi, zato je bil, kot dobro vedo vsi njihovi sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki, skrbno varovan in prost le pod mogočnimi kostanji na velikem domačem, z visoko ogrado in še dodatno živo mejo varovanem dvorišču, na sprehodih v naravi, daleč od ljudi, pa zmeraj pod budno in odgovorno kontrolo Jurija in Brigite Bertok. Več…
VETRNI FIASKO NAD MALIM LOGOM, KI GA JE DRŽAVNA TELEVIZIJA SLOVENIJE NEKRITIČNO IN ENOSTRANSKO ŽE MARCA KOVALA V ZVEZDE KOT SKORAJŠNJO »ENERGETSKO SAMOZADOSTNOST OBČINE LOŠKI POTOK«, ŠE PREDEN JE VETRNICA SPLOH ZAČELA DELOVATI, KAR ŠE ZDAJ IN ŠE NITI SEKUNDE NI! VETRNA »BRUKA« DRAVSKIH ELEKTRARN IN POTOŠKE LESNE ZADRUGE! PA ŠE POVZROČANJE NEVARNOSTI S 105 METROV VISOKIM OBJEKTOM NA KOTI 931 METROV, KI NI NE PODNEVI IN NE PONOČI OZNAČEN S SIGNALNIMI LUČMI! IN, ALI TURŠKI SOYUT SPLOH KAJ VE O TEM, DA NAJ BI BILA NA POTOŠKEM NJIHOVA VETRNA TURBINA!?!
»Je kje sploh kdo, ki bo ustavil vse te brutalce, ki daleč od oči in še bolj daleč od vsake vesti kadarkoli in kjerkoli na Slovenskem počnejo z naravo in ljudmi karkoli hočejo!? Jim bo kdo končno in zares stopil na prste!? Bo Mali Log še en pomnik slovenske individualne, kolektivne in institucionalne nenačelnosti, obračanja po vetru in priklonjenosti ter uklonjenosti zakulisnim igram in centrom moči; ali pa bo vendarle bolj kot po »kriminalni« vetrnici, ki nikoli ne bi smela biti postavljena v to fragilno in edinstveno neokrnjeno naravo, na koncu koncev prav potoški Mali Log postal simbol vrednostnega, moralnega, pravnega, etičnega in institucionalnega preobrata ter sinonim in podoba urejene države, ki, ko je treba, ščiti in zaščiti naravo in ljudi pred brezvestneži, ki najbolj brutalno in brez zadržkov gazijo čez vse!« To smo se lani, 5. julija 2024, spraševali v naši ekskluzivni zgodbi in reportaži z razdejanega prizorišča nad Malim Logom v občini Loški Potok, kjer so takrat začeli s posegi v naravo že konec maja, v nasprotju z vsemi naravovarstvenimi smernicami, pa tudi brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma brez veljavno spremenjenega gradbenega dovoljenja, ki ga je Upravna enota Ribnica izdala naknadno in za nazaj šele šest mesecev po začetku del na lokaciji nad Malim Logom, 19. novembra 2024, pravnomočno pa je postalo 21. novembra 2024! Po enem letu je seveda odgovor na naše lansko vprašanje in današnjo iztočnico eden sam in odločen NE, očitno jih ne bo ustavil nihče! A četudi je torej videti, da je ni »sile« in »zakona« in institucije, ki bi v Sloveniji ustavilo nasilje posameznih skupin nad naravo, okoljem, prostorom in prizadetimi ljudmi, ko se takšne združbe odločijo, da bodo speljale, kar so se v svojem pohlepu in grabežljivosti po našem skupnem davkoplačevalskem subvencijskem denarju ter po svojem lastnem notranjem psiho in sociopatskem »pogonu« namenile, kar je bilo še posebej opazno prav pri vetrnici nad Malim Logom, pa vendarle zadnjih šest mesecev prav ta, za »vetrničarje« s svojimi 105 metri višine in močjo enega megavata sicer »majhna« vetrnica, ki pa je vendarle brutalno posegla v prelepo neokrnjeno naravo in okolje nad Malim Logom, kaže, da na koncu koncev vendarle tudi takšni, navkljub vsem svojim političnim, interesnim in kapitalskim navezam ter vsem svojim »igram«, zlorabam nemočnih in manipulacijam, od najbolj brutalnih do izjemno prefinjenih, prej ko slej naletijo na »višjo silo«! Vetrnica, za katero naj bi menda investitorjev izvajalec Hmezad TMT v Turčijo nakazal 1 milijon 160 tisoč evrov, davkoplačevalskih, seveda, katerih pa!?, domnevno vetrnemu proizvajalcu Soyut iz Ankare, tako vsaj piše na vetrnem stolpu, še niti sekunde ni delovala, kljub evforičnim slavospevom državne televizije, kako bo zdaj zaradi nje »občina Loški Potok energetsko samozadostna«! A zaenkrat je videti, da lahko do tega pride kvečjemu s kakšnim čudežem po priprošnji bližnje blažene Magdalene z Gore! Ja, bo treba menda kar po kolenih tja gor do Marije Snežne! Več…
ŠE NEKAJ RESNIČNIH DEJSTEV ANE AŠIČ VS. NEKAJ NERESNIČNIM TRDITVAM JANEZA DEBELJAKA V SODNO ZAHTEVANEM POPRAVKU ČLANKA O ZLOVEŠČI JESENI V LOŠKEM POTOKU. PA POTOŠKI VETRNIČNI »ČUDEŽ« NA GORI. IN O TEM, KAKO SO VSI POTOŠKI IN »LJUBLJANSKI« NAPADI NA NAŠ PORTAL LE PREUSMERJANJE POZORNOSTI OD PREPOZNAVNE PISAVE NA USTRAHOVALNIH PISMIH TER OD EKLATANTNIH ZLORAB, KI SE JIH GREDO NEKATERI NA POTOŠKEM IN V LJUBLJANI, PRI ČEMER JE PRIZADETOST JANEZA DEBELJAKA NA KONCU KONCEV RES PRAV TAKO KOLATERALNA »SINERGIJA« TEH »RABOT«, KOT JE »UPORABA« BOJANA SAMSE IN KOT SO POSKUSI DISKREDITACIJE IN UTIŠANJA NAŠEGA KRITIČNEGA SPLETNEGA PORTALA! IN, ALI GOSPOD JANEZ DEBELJAK SPLOH VE, KAJ VSE SE JE DOGAJALO V NJEGOVEM IMENU!?! PA ŠE, O TRAJNI »ODREŠENOSTI«, KI JO VSEM NAM PRINAŠA »SODNO« IZENAČEVANJE RESNICE IN NERESNICE!
S tem, ko je okrajna sodnica Irena Čretnik 5. junija 2025 v svoji 13 strani dolgi, takoj po naroku neverjetno hitro in marljivo spisani razsodbi, poleg sklicevanja na »razumevanje« nekakšnih abstraktnih »povprečnih bralcev« (in to v kontekstu specializiranega spletnega portala z zahtevnimi vsebinami s področja narave, okolja, prostora in inženirstva!), ki, kot je videti, po njenem očitno nikakor ne morejo z razumevanjem presegati tega, kar ona vidi, misli in razume, in ob čemer je, kot se zdi, očitno niti malo ne skrbi, kako bo »povprečni državljan« razumel njeno razsodbo, v 19. odstavku med drugim zapisala, da »pravica do objave popravka ni namenjena dokazovanju resničnosti ali neresničnosti dejstev, s katerimi prizadeti izpodbija ali bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. V sodni praksi je prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične,« ter je posledično kljub eksplicitnim ter iz primerjave zahtevanega popravka in objavljenega teksta jasno razvidnim neresnicam v popravku, v vsem ugodila tožniku; no, po tem bi me lahko, če ne bi bila Ana Ašič tako »eklektično« in očitno »zmotno« zavzeta za resnico, prevzelo totalno olajšanje, prav tako pa vse slovenske novinarske kolege in odgovorne urednike! Sodnica Irena Čretnik nas je namreč s to razsodbo in njeno utemeljitvijo eksplicitno in »črno na belem« odrešila nujnosti objavljanja resničnih dejstev; v širšem smislu pa sploh novinarstva samega! Zakaj bi se sploh kdo še ukvarjal s pisanjem resničnih zgodb in s tem, kaj je res in kaj ni, če je vseeno; in če lahko vsakdo, potem ko novinar nekaj razišče in napiše, s popravkom, ki je, kot pravi sodnica Čretnikova, lahko tudi neresničen, zanika resnico!?! Ob tem so odrešeni tudi bralci, ki jim res ni treba več izgubljati časa in energije za slovenske medije, če je itak vseeno, kaj je res in kaj ni; in se je v takem, ko lahko vsak pod kamuflažo popravka objavi karkoli neresničnega, tudi nemogoče »resničnostno« orientirati! Da o tem, kakšna sijajna odrešitev je takšna razsodba za vse kontroverzne akterje, ki se interesno, politično in kapitalsko »igrajo« ne le z javnim mnenjem in javnim denarjem, ampak tudi z našo naravo, okoljem, prostorom ter posledično našimi življenji, no, da o tem niti ne govorimo! Pri tem je vse skupaj totalno in najbolj nerodno predvsem za gospoda Janeza Debeljaka, ki je sicer s takšno razsodbo »dobil« popravek, kakršnega je želel, dejansko pa po takšni razsodbi in popravku, v katerem mrgoli neresnic, brez tega, za kar smo prosili, torej brez verodostojne listine in dokaza, pa res nihče več ne more vedeti niti tega, če je ali če ni član Lesne zadruge in sploh, kaj je v bistvu v vsem res in kaj ni! Več…
»ČE PARAFRAZIRAM JANEZA BONČINO, »OGNJI ŠE ZDALEČ NISO DOGORELI«, IN TOVRSTNI POSKUSI LE PRILIVAJO OLJE NA PLAMEN GOREČNOSTI PO DOKONČNEM RAZČIŠČENJU POSLOV, V KATERE SO SKRIVAČ IN KOMPANIJA DO VRATU IN ČEZ VPLETENI.«
Potem ko sta v začetku oktobra, kot smo o tem podrobno poročali tudi na našem spletnem portalu, zakonca Matthias Mallešič, glasbeni in video ustvarjalec ter njegova soproga Nataša Mallešič, novinarka kočevskega Radia Univox, ki oba odkrito in argumentirano nasprotujeta umestitvi vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo občine Loški Potok, prejela zastraševalno pismo Bojana Samse, lastnika zemljišča, na katerem naj bi stala VE Mali Log, je konec oktobra takšno pismo prejela še Brigita Bertok iz Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, ki se je na pismo tudi nemudoma javno odzvala. »Recimo, da ste pismo res podpisali vi. Zakaj bi to sploh storili? Kakšen je vaš namen? Kakšen je namen Skrivača, ki vas je v to prepričal? Vam je morda rekel: »Lej, Bojan, če bodo tile iz Civilnih iniciativ še naprej drekali (tega izraza sama ne uporabljam, a vem, da ga skrivači radi in pogosto), vetrnice ne bo in boš ostal brez mesečne rente, zato moramo nekaj narediti, da jih ustavimo«, piše Brigita Bertok, vodja CI za zaščito Loškega Potoka. In še: »Skrivaču sporočam, da je njegovo potuhnjeno, zahrbtno, bojazljivo ravnanje vredno prezira in da se ne bo več dolgo skrival. Sporočam mu, da vem, da so novo pismo »Bojana Samse« sprožila vprašanja, ki sem jih naslovila na občino, in da me prazne in celo neumne grožnje niti slučajno ne bodo ustavile. Ravno nasprotno, če parafraziram Janeza Bončino, »ognji še zdaleč niso dogoreli«, in tovrstni poskusi le prilivajo olje na plamen gorečnosti po dokončnem razčiščenju poslov, v katere so Skrivač in kompanija do vratu in čez vpleteni. In da bodo ovadbe, ki bodo spisane na osnovi pridobljenih podatkov, neprimerno bolj resne in utemeljene.« Odgovor Brigite Bertok na pismo, ki ga je zdaj torej že tretjič v enem mesecu s tremi različnimi podpisi domnevno napisal Bojan Samsa, še bolj »domnevno« pa nekdo, ki se skriva za njegovim hrbtom in imenom, v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…
ZLOVEŠČA JESEN V LOŠKEM POTOKU. KDO USTRAHUJE KRITIČNO JAVNOST IN NOVINARJE Z NEUTEMELJENIM MAHANJEM S KAZENSKO OVADBO TER PRIREJA? ALI PONAREJA? PODPISE LASTNIKA ZEMLJIŠČA? DRAVSKE ELEKTRARNE? LESNA ZADRUGA? OBČINA? ALI SPREGA VSEH TREH!? IN, ALI BO KDO KONČNO POSVETIL V MRAKOBNE RABOTE NA POTOŠKEM TER V SRCU EVROPE PREBIVALCE ODREŠIL VKLENJENOSTI V MOLK IN USTRAHOVANJE TER GROZEČE BRUTALNO UNIČENJE NJIHOVEGA BIVALNEGA OKOLJA IN NARAVE!?
»Kako svetla ali temna bo ta zima, pa seveda ni le stvar lisic, dolžine dneva ali snežne odeje. Še posebej na Potoškem in v Dragarski dolini bo svetlost ali temačnost letošnje pozne jeseni in zime močno odmerjalo tudi v teh krajih zadnjih deset let iz leta v leto vse glasneje in močneje kljuvajoče vprašanje: Ali bo kdo končno posvetil v mrakobne rabote potoške Lesne zadruge in od nje ugrabljene Občine, v njuno javno zasebno orgijanje, v »pistoljerjenje« lokalnih šerifov in »revolverašev« ter odrešil prebivalce iz krajev v srcu Evrope vklenjenosti v molk in ustrahovanje ter grozeče brutalno uničenje njihovega bivalnega okolja in narave!? Kje so zdaj najrazličnejše dušebrižnice in dušebrižniki, ki jih skrbi stanje slovenske pravne države, vključno s predsednico Republike Slovenije!? Pa z davkoplačevalskimi milijoni podprti nevladniki, razni pravno informacijski centri, agitatorji in promotorji EU demokracije, alarmisti podnebnih sprememb, oznanjevalci varovanja, ohranjanja in obnove narave!? Pa pridigarji družbene enakosti, socialne solidarnosti, nove prebujenosti in čuječnosti!? Ne le v centru Ljubljane, na Metelkovi in Kotnikovi in Šubičevi in Gregorčičevi in Prešernovi, ne v lakastih čevljih in s Hermesovo več tisoč evrov vredno torbico ležerno obešeno čez ramo, ampak v stiskah potoških in maloloških in dragarskih in čabranskih grap, v miru in zdravju in sproščenosti ter blagostanju in občutku varnosti tamkajšnjih prebivalcev se meri resnični utrip demokracije, pravnega reda, dejanskega ustavnega varstva ter socialne, ekonomske in politične pravičnosti slovenske družbe in države.« Več…
DRAVSKE ELEKTRARNE IN MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO HOČEJO ZDAJ 628 TISOČ EVROV DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA ZA SPORNO VETRNO ELEKTRARNO V MALEM LOGU, ZA KATERO JE VLOŽENA TOŽBA IN OB NJEJ MRGOLI OKOLJSKIH NEPRAVILNOSTI, SKUPAJ S KRŠITVIJO AARHUŠKE KONVENCIJE!
Pretekli četrtek, 26. septembra 2024, je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za investitorja Dravske elektrarne Maribor podalo na Sekretariat Vlade RS predlog za »dofinanciranje« kontroverznega projekta vetrne elektrarne Mali Log v občini Loški Potok, ki je bil najprej pripravljen v netransparentni spregi in rabotah občine in nekdanjega župana Ivana Benčine in tamkajšnje zloglasne zasebne Lesne zadruge Loški Potok, ki ji omenjeni nekdanji župan Ivan Benčina zdaj predseduje. Nekdanji predsednik Nadzornega odbora te zadruge v dveh mandatih, Simon Debeljak, je danes župan občine Loški Potok. Simonov svak Sašo Debeljak, (sin Janeza Debeljaka iz Malega Loga, prav ta je pred leti predlagal svojega ljubljanskega prijatelja Benčino za župana), in prav tako član Lesne zadruge, pa je oba Benčinova in zdaj tudi v Debeljakovem županskem mandatu, glavni občinar za komunalne in infrastrukturne zadeve ter prostor. Skratka v takih motnih in integritetno kontaminiranih javno zasebnih vodah, nepotizmu in klientelizmu ter korupcijsko sumljivi atmosferi se je, z očitnimi kršitvami Aarhuške konvencije, saj kar precej prebivalcev Malega Loga še danes ne ve čisto dobro, kaj se »klan Benčina Debeljakov« v resnici gre le lučaj od njihove vasi, na naravovarstveno in vodovarstveno zelo fragilnem in delikatnem območju med Malim Logom in Goro; v vsem tem se je torej v precejšnji konspiraciji, z zavajanji, lažnimi obljubami in s servilnim sodelovanjem nekaterih pristojnih državnih institucij, porajal projekt za VE Mali Log. Več…
WHAT’S UP IN LOŠKI POTOK? THE TRAGEDY OF A REMOTE COMMUNITY. WHO REALLY RUNS IT? NOT ALL THAT GLITTERS IS »COOPERATIVE GOLD«! »NATIVES ON LAND WITH OIL«. THE »PALESTINIANS«. »NETANYAHU«. AND »WIND MOVES« THAT WILL ULTIMATELY »SUSTAINABLY« IMPOVERISH AND DEVASTATE THESE PLACES, PEOPLE, AND NATURE!?
When the pioneers of nature conservation protected the area of Yellowstone National Park in 1872, on the territory that later became part of the United States, they ignited a spark of awareness about the invaluable importance of the existence, protection, and preservation of pristine nature and everything within it. A hundred years later, in the 1970s, this spark had become a powerful flame that shed light on the environment in which humans live. It not only drew attention to the unacceptable exploitation of natural resources and wealth, mining, agriculture, hunting, and fishing, but also to where humans live directly—in cities and villages. People became increasingly aware that without a peaceful, healthy environment, clean air, untainted food, and pure water, there is no real life. Today, constitutions around the world boast grand words and guarantees about the inalienable human right to all the above. The green movements of the 1970s significantly contributed to making almost all European rivers green again and full of vibrant life; to us breathing better air; to us closely monitoring what we eat; and to our awareness of the importance of a peaceful and serene environment for our health and the life of our planet. But, like every good idea, however, »green« has its anomalies and deviations, and it is vulnerable to abuse when taken over and hijacked by those who use »green« and »social« as mere means to achieve personal gain, regardless of the cost to nature, the environment, space, people, fauna and flora, life itself, and everything that is and could be here. The story of Dragarska Valley, Loški Potok, and Mali Log is a true tale about just that. About such an abuse. Več…
KO PRIDEJO DRAVSKE ELEKTRARNE Z VETRNICO V LOŠKI POTOK: KLJUB EKSPLICITNI NARAVOVARSTVENI USMERITVI ZAVODA ZA VARSTVO NARAVE, DA SE TO SME ŠELE S 1. AVGUSTOM, SO NAD MALIM LOGOM BRUTALNO POSEGLI V NARAVO ŽE MAJA! GRADBIŠČE NI OZNAČENO IN NI ZAVAROVANO, KOT TO ZAHTEVA GRADBENA ZAKONODAJA! NAKLJUČNI POPOTNIK LAHKO PADE 4 ALI 5 METROV GLOBOKO! BO TO GLOBA!? IN, ALI SE LASTNIK ZEMLJIŠČA ZAVEDA, DA JE ZA KRŠITVE IN POVZROČANJE NEVARNOSTI ODGOVOREN ON!?!
»In župan Simon Debeljak, ki je domala že od vsega začetka tudi zasebni član Lesne zadruge Loški Potok ter je bil večletni predsednik njenega Nadzornega odbora, ali ve, kako je v resnici tu? In, če ve, to zagovarja!? Takšne kršitve in lomastenje po lastni občini!? Pa nekdanji župan in sedanji predsednik Lesne zadruge Ivan Benčina, ki je ljudem v Loškem Potoku obljubljal med in mleko, ki da se bosta cedila z vetrnice v Malem Logu, zdaj pa se niti na Občinskem svetu ne upa prikazati in pošilja po vetrnični kostanj v žerjavico svojega »učenca« Simona Debeljaka in »velikega učitelja« Tomaža Zvera, je bila to njegova domislica, da se tu, daleč od oči vseh, kar začne z deli, četudi je jasno povedano, da se to sme šele s koncem julija!? In potoški občinski svetniki!? Sploh vedo, kako je v resnici tu zgoraj, nad Malim Logom, kjer se pred 1. avgustom sploh ne bi smelo v naravi še prav nič dogajati!?« Več…
KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?
Ko so leta 1872 pionirji varovanja in ohranjanja narave na teritorijih, ki so kasneje postali del Združenih držav Amerike, zavarovali območje narodnega parka Yellowstone, so na planetu Zemlja zanetili iskro osveščenosti o neprecenljivem pomenu obstoja, varovanja in ohranjanja neokrnjene narave in vsega, kar v njej živi in obstaja. Sto let kasneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta iskra že mogočen plamen, ki je s to osveščenostjo posvetil tudi v okolje, v katerem živi človek. Ne le, da je s svojo vse močnejšo lučjo opozarjal na vse, kar človek nesprejemljivega počne tam, kjer je bilo to doslej samoumevno, se pravi pri izkoriščanju naravnih virov in bogastev, pri rudarjenju, kmetovanju, lovu in ribolovu, ampak tudi tam, kjer neposredno sam živi, torej, v mestih in vaseh. Vse bolj osveščeni so se ljudje začeli zavedati, da brez mirnega, zdravega okolja, čistega zraka, neoporečne hrane in čiste vode resnično ni življenja. Danes se ustave širom sveta ponašajo z velikimi besedami in zagotovili o neodtujljivi človekovi pravici do prav vsega zgoraj naštetega. Zelena gibanja iz sedemdesetih let so bistveno pripomogla k temu, da so danes domala vse evropske reke spet zelene in polne živopisnega življenja; da dihamo boljši zrak; da budno spremljamo, kaj jemo; da se zavedamo pomena mirnega in spokojnega okolja za naše zdravje in življenje vseh nas in našega planeta. Kot vsaka dobra ideja in kot vse v življenju, pa ima tudi »zeleno« svoje anomalije in stranpoti in je ranljivo za zlorabe, če se ga polastijo, in ko ga ugrabijo tisti, ki jim »zeleno« in »socialno« služi le kot pot za doseganje osebno okoriščevalskih ciljev, ne glede na ceno, ki jo s tem povzročijo naravi, okolju, prostoru, ljudem, favni in flori, življenju samemu ter vsemu, kar tu je in bi lahko bilo. Zgodba o Dragarski dolini, Loškem Potoku in Malem Logu je resnična zgodba prav o tem. O takšni zlorabi. Več…