Danes, 11. septembra 2025, natanko ob 11. uri in 11 minut smo prejeli šokantno sporočilo, da je Shaka, igrivi rodezijski grebenar, ki se ob vsej rahločutni skrbi in ljubezni, prejeti od obeh skrbnikov, pa od njunih treh hčera, zetov, vnukov in prijateljev v svojem skoraj šest let dolgem življenju, dejansko sploh ni zavedal, iz kako močne in mogočne pasme v bistvu izhaja in kaj bi v resnici lahko postal; danes, torej, nas je vse v našem uredništvu globoko pretresla novica, da je dobrodušni Shaka po hudem trpljenju podlegel zahrbtni zastrupitvi s strupom, ki mu je povzročil strahotne notranje krvavitve in na koncu odpoved vseh organov. Pri vsem tem je dodatno alarmantno to, da sta se, v nasprotju z nedolžno in igrivo živaljo, oba Shakina gospodarja še kako odgovorno zavedala, kako močan je v bistvu njun pes in kakšen vtis daje na ljudi, zato je bil, kot dobro vedo vsi njihovi sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki, skrbno varovan in prost le pod mogočnimi kostanji na velikem domačem, z visoko ogrado in še dodatno živo mejo varovanem dvorišču, na sprehodih v naravi, daleč od ljudi, pa zmeraj pod budno in odgovorno kontrolo Jurija in Brigite Bertok. Več…
Tag: Lesna zadruga Loški Potok
GORI, GORI, GORI AKTERJEM DRŽAVNEGA FIASKA NAD MALIM LOGOM POD NOGAMI! PROVLADNI »NECENZURIRANI« VOJŠČAKI ZA »IZREDNE KRIZNE RAZMERE IN SANACIJO ŠKODE« PA VNETO »REŠUJEJO« DRŽAVNE »PIROMANE«, KI V »PANIKI« MEČEJO S »KROVA« VSE, KAR JIH BREMENI! O, LE NAPREJ, O, LE NAPREJ, DOKLER JE ŠE »VETRA KEJ«, DA PRIDE VSE NA DAN ČIMPREJ!
»Ko so že vsi brezskrbno počivali in se poletno zasanjano gugali na prepričanju, da so nas s perfidnim poskusom ultraške cehovske diskreditacije in orkestrirane kampanje utrudili in nam »posvetili«, potem pa nas še z junijsko sodbo po 6 mesecih izživljanja dokončno utišali in uničili, smo 10. julija 2025 na Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom razbili njihovo mitologijo o vetrnici v Malem Logu, ki da omogoča »energetsko samozadostnost Loškega Potoka«, in prvi v državi medijsko razkrili, da so nad Mali Logom montirali državno »pofl« vetrnico, ki ne deluje in poleg tega ogroža varnost v zračnem prometu. Takrat je na ključnih mestih vendarle završalo, vsak si je skušal rešiti glavo in tako so si potem vzeli osem dni, da so vse piarovsko začrtali in 18. julija sočasno lansirali ekspoze za javnost tako v »necenzuriranem« provladnem glasilu kot v cenzuriranem glasilu občine Loški Potok ter na spletni strani Dravskih elektrarn Maribor. V »provladniku« so to storili tudi malce razširjeno, tako da je bilo videti kot pompozen preiskovalni novinarski prispevek. In zdaj v slogu na Slovenskem močno utrjenega političnega yellow pressa prav tu objavljajo na to temo nadaljevanke za senzacij lačno javnost, vpleteni akterji pa jih pridno zalagajo z »materiali«. Kar je super! Da kar sami od sebe z vsemi dokazi »spljunejo« na dan vse, kar so družno z velikim užitkom in brez vsakega zadržka sprejemali ter s pravo »gurmansko« vznesenostjo vsi skupaj prezadovoljno konzumirali več kot eno leto! Le tako naprej, o, le naprej, dokler je še »vetra kej«, da pride vse na dan čimprej!« Več…
VETRNI FIASKO NAD MALIM LOGOM, KI GA JE DRŽAVNA TELEVIZIJA SLOVENIJE NEKRITIČNO IN ENOSTRANSKO ŽE MARCA KOVALA V ZVEZDE KOT SKORAJŠNJO »ENERGETSKO SAMOZADOSTNOST OBČINE LOŠKI POTOK«, ŠE PREDEN JE VETRNICA SPLOH ZAČELA DELOVATI, KAR ŠE ZDAJ IN ŠE NITI SEKUNDE NI! VETRNA »BRUKA« DRAVSKIH ELEKTRARN IN POTOŠKE LESNE ZADRUGE! PA ŠE POVZROČANJE NEVARNOSTI S 105 METROV VISOKIM OBJEKTOM NA KOTI 931 METROV, KI NI NE PODNEVI IN NE PONOČI OZNAČEN S SIGNALNIMI LUČMI! IN, ALI TURŠKI SOYUT SPLOH KAJ VE O TEM, DA NAJ BI BILA NA POTOŠKEM NJIHOVA VETRNA TURBINA!?!
»Je kje sploh kdo, ki bo ustavil vse te brutalce, ki daleč od oči in še bolj daleč od vsake vesti kadarkoli in kjerkoli na Slovenskem počnejo z naravo in ljudmi karkoli hočejo!? Jim bo kdo končno in zares stopil na prste!? Bo Mali Log še en pomnik slovenske individualne, kolektivne in institucionalne nenačelnosti, obračanja po vetru in priklonjenosti ter uklonjenosti zakulisnim igram in centrom moči; ali pa bo vendarle bolj kot po »kriminalni« vetrnici, ki nikoli ne bi smela biti postavljena v to fragilno in edinstveno neokrnjeno naravo, na koncu koncev prav potoški Mali Log postal simbol vrednostnega, moralnega, pravnega, etičnega in institucionalnega preobrata ter sinonim in podoba urejene države, ki, ko je treba, ščiti in zaščiti naravo in ljudi pred brezvestneži, ki najbolj brutalno in brez zadržkov gazijo čez vse!« To smo se lani, 5. julija 2024, spraševali v naši ekskluzivni zgodbi in reportaži z razdejanega prizorišča nad Malim Logom v občini Loški Potok, kjer so takrat začeli s posegi v naravo že konec maja, v nasprotju z vsemi naravovarstvenimi smernicami, pa tudi brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma brez veljavno spremenjenega gradbenega dovoljenja, ki ga je Upravna enota Ribnica izdala naknadno in za nazaj šele šest mesecev po začetku del na lokaciji nad Malim Logom, 19. novembra 2024, pravnomočno pa je postalo 21. novembra 2024! Po enem letu je seveda odgovor na naše lansko vprašanje in današnjo iztočnico eden sam in odločen NE, očitno jih ne bo ustavil nihče! A četudi je torej videti, da je ni »sile« in »zakona« in institucije, ki bi v Sloveniji ustavilo nasilje posameznih skupin nad naravo, okoljem, prostorom in prizadetimi ljudmi, ko se takšne združbe odločijo, da bodo speljale, kar so se v svojem pohlepu in grabežljivosti po našem skupnem davkoplačevalskem subvencijskem denarju ter po svojem lastnem notranjem psiho in sociopatskem »pogonu« namenile, kar je bilo še posebej opazno prav pri vetrnici nad Malim Logom, pa vendarle zadnjih šest mesecev prav ta, za »vetrničarje« s svojimi 105 metri višine in močjo enega megavata sicer »majhna« vetrnica, ki pa je vendarle brutalno posegla v prelepo neokrnjeno naravo in okolje nad Malim Logom, kaže, da na koncu koncev vendarle tudi takšni, navkljub vsem svojim političnim, interesnim in kapitalskim navezam ter vsem svojim »igram«, zlorabam nemočnih in manipulacijam, od najbolj brutalnih do izjemno prefinjenih, prej ko slej naletijo na »višjo silo«! Vetrnica, za katero naj bi menda investitorjev izvajalec Hmezad TMT v Turčijo nakazal 1 milijon 160 tisoč evrov, davkoplačevalskih, seveda, katerih pa!?, domnevno vetrnemu proizvajalcu Soyut iz Ankare, tako vsaj piše na vetrnem stolpu, še niti sekunde ni delovala, kljub evforičnim slavospevom državne televizije, kako bo zdaj zaradi nje »občina Loški Potok energetsko samozadostna«! A zaenkrat je videti, da lahko do tega pride kvečjemu s kakšnim čudežem po priprošnji bližnje blažene Magdalene z Gore! Ja, bo treba menda kar po kolenih tja gor do Marije Snežne! Več…
ŠE NEKAJ RESNIČNIH DEJSTEV ANE AŠIČ VS. NEKAJ NERESNIČNIM TRDITVAM JANEZA DEBELJAKA V SODNO ZAHTEVANEM POPRAVKU ČLANKA O ZLOVEŠČI JESENI V LOŠKEM POTOKU. PA POTOŠKI VETRNIČNI »ČUDEŽ« NA GORI. IN O TEM, KAKO SO VSI POTOŠKI IN »LJUBLJANSKI« NAPADI NA NAŠ PORTAL LE PREUSMERJANJE POZORNOSTI OD PREPOZNAVNE PISAVE NA USTRAHOVALNIH PISMIH TER OD EKLATANTNIH ZLORAB, KI SE JIH GREDO NEKATERI NA POTOŠKEM IN V LJUBLJANI, PRI ČEMER JE PRIZADETOST JANEZA DEBELJAKA NA KONCU KONCEV RES PRAV TAKO KOLATERALNA »SINERGIJA« TEH »RABOT«, KOT JE »UPORABA« BOJANA SAMSE IN KOT SO POSKUSI DISKREDITACIJE IN UTIŠANJA NAŠEGA KRITIČNEGA SPLETNEGA PORTALA! IN, ALI GOSPOD JANEZ DEBELJAK SPLOH VE, KAJ VSE SE JE DOGAJALO V NJEGOVEM IMENU!?! PA ŠE, O TRAJNI »ODREŠENOSTI«, KI JO VSEM NAM PRINAŠA »SODNO« IZENAČEVANJE RESNICE IN NERESNICE!
S tem, ko je okrajna sodnica Irena Čretnik 5. junija 2025 v svoji 13 strani dolgi, takoj po naroku neverjetno hitro in marljivo spisani razsodbi, poleg sklicevanja na »razumevanje« nekakšnih abstraktnih »povprečnih bralcev« (in to v kontekstu specializiranega spletnega portala z zahtevnimi vsebinami s področja narave, okolja, prostora in inženirstva!), ki, kot je videti, po njenem očitno nikakor ne morejo z razumevanjem presegati tega, kar ona vidi, misli in razume, in ob čemer je, kot se zdi, očitno niti malo ne skrbi, kako bo »povprečni državljan« razumel njeno razsodbo, v 19. odstavku med drugim zapisala, da »pravica do objave popravka ni namenjena dokazovanju resničnosti ali neresničnosti dejstev, s katerimi prizadeti izpodbija ali bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. V sodni praksi je prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične,« ter je posledično kljub eksplicitnim ter iz primerjave zahtevanega popravka in objavljenega teksta jasno razvidnim neresnicam v popravku, v vsem ugodila tožniku; no, po tem bi me lahko, če ne bi bila Ana Ašič tako »eklektično« in očitno »zmotno« zavzeta za resnico, prevzelo totalno olajšanje, prav tako pa vse slovenske novinarske kolege in odgovorne urednike! Sodnica Irena Čretnik nas je namreč s to razsodbo in njeno utemeljitvijo eksplicitno in »črno na belem« odrešila nujnosti objavljanja resničnih dejstev; v širšem smislu pa sploh novinarstva samega! Zakaj bi se sploh kdo še ukvarjal s pisanjem resničnih zgodb in s tem, kaj je res in kaj ni, če je vseeno; in če lahko vsakdo, potem ko novinar nekaj razišče in napiše, s popravkom, ki je, kot pravi sodnica Čretnikova, lahko tudi neresničen, zanika resnico!?! Ob tem so odrešeni tudi bralci, ki jim res ni treba več izgubljati časa in energije za slovenske medije, če je itak vseeno, kaj je res in kaj ni; in se je v takem, ko lahko vsak pod kamuflažo popravka objavi karkoli neresničnega, tudi nemogoče »resničnostno« orientirati! Da o tem, kakšna sijajna odrešitev je takšna razsodba za vse kontroverzne akterje, ki se interesno, politično in kapitalsko »igrajo« ne le z javnim mnenjem in javnim denarjem, ampak tudi z našo naravo, okoljem, prostorom ter posledično našimi življenji, no, da o tem niti ne govorimo! Pri tem je vse skupaj totalno in najbolj nerodno predvsem za gospoda Janeza Debeljaka, ki je sicer s takšno razsodbo »dobil« popravek, kakršnega je želel, dejansko pa po takšni razsodbi in popravku, v katerem mrgoli neresnic, brez tega, za kar smo prosili, torej brez verodostojne listine in dokaza, pa res nihče več ne more vedeti niti tega, če je ali če ni član Lesne zadruge in sploh, kaj je v bistvu v vsem res in kaj ni! Več…
DRAVSKE ELEKTRARNE IN MINISTRSTVO ZA OKOLJE, PODNEBJE IN ENERGIJO HOČEJO ZDAJ 628 TISOČ EVROV DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA ZA SPORNO VETRNO ELEKTRARNO V MALEM LOGU, ZA KATERO JE VLOŽENA TOŽBA IN OB NJEJ MRGOLI OKOLJSKIH NEPRAVILNOSTI, SKUPAJ S KRŠITVIJO AARHUŠKE KONVENCIJE!
Pretekli četrtek, 26. septembra 2024, je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za investitorja Dravske elektrarne Maribor podalo na Sekretariat Vlade RS predlog za »dofinanciranje« kontroverznega projekta vetrne elektrarne Mali Log v občini Loški Potok, ki je bil najprej pripravljen v netransparentni spregi in rabotah občine in nekdanjega župana Ivana Benčine in tamkajšnje zloglasne zasebne Lesne zadruge Loški Potok, ki ji omenjeni nekdanji župan Ivan Benčina zdaj predseduje. Nekdanji predsednik Nadzornega odbora te zadruge v dveh mandatih, Simon Debeljak, je danes župan občine Loški Potok. Simonov svak Sašo Debeljak, (sin Janeza Debeljaka iz Malega Loga, prav ta je pred leti predlagal svojega ljubljanskega prijatelja Benčino za župana), in prav tako član Lesne zadruge, pa je oba Benčinova in zdaj tudi v Debeljakovem županskem mandatu, glavni občinar za komunalne in infrastrukturne zadeve ter prostor. Skratka v takih motnih in integritetno kontaminiranih javno zasebnih vodah, nepotizmu in klientelizmu ter korupcijsko sumljivi atmosferi se je, z očitnimi kršitvami Aarhuške konvencije, saj kar precej prebivalcev Malega Loga še danes ne ve čisto dobro, kaj se »klan Benčina Debeljakov« v resnici gre le lučaj od njihove vasi, na naravovarstveno in vodovarstveno zelo fragilnem in delikatnem območju med Malim Logom in Goro; v vsem tem se je torej v precejšnji konspiraciji, z zavajanji, lažnimi obljubami in s servilnim sodelovanjem nekaterih pristojnih državnih institucij, porajal projekt za VE Mali Log. Več…
AROGANCA SLOVENSKE DRŽAVNE IN OBČINSKE ENERGETSKE HOBOTNICE PLUS SLOVENSKA URADNIŠKO KLEČEPLAZNA UKLONJENOST IN IGNORANCA! TAKO PRIDE DO TEGA, KAR SE ŽE VSE OD MAJA DOGAJA NAD MALIM LOGOM V OBČINI LOŠKI POTOK! IN TO RAZDEJANJE JE ŠELE ZAČETEK »MASAKRA«, KI GA V TE KRAJE PRINAŠA NESREČNA SPREGA LAKOMNEGA KORUPTIVNO KONTAMINIRANEGA ZASEBNO-OBČINSKEGA ENERGO »SOCIALNEGA« ZADRUŽNIŠTVA IN DRŽAVNIH DRAVSKIH ELEKTRARN! POTOČANI RES LAHKO REČEJO, KAR BO PRAV KMALU VPILO DO NEBA: »BOJ SE DOMAČEGA ČLOVEKA, KI LASTEN DOM PREDA IN PRODA TAKŠNI BREZVESTNI HOBOTNIČNI ZDRUŽBI!«
Ko je pred desetimi leti, torej leta 2014, vplivni lokalni veljak Janez Debeljak iz Malega Loga uspešno »ustoličil« svojega ambicioznega in k »dobrim« zaslužkom nagnjenega ljubljanskega prijatelja Ivana Benčino, nesojenega strojnika in priučenega računalničarja po rodu iz potoškega Travnika, za župana Občine Loški Potok, je slednji zelo hitro s svojim krogom prijateljev in podpornikov začel uresničevati energo zadružne ideje, ki jih je Štajerec Tomaž Zver, pretkani energo in zadružni »guru« iz vseslovenskega hobotničnega morja liberalne in »zaresne« demokracije, skušal že leta prej neuspešno in zaman »posejati« pri nekdanjem uglednem potoškem županu Janezu Novaku, ki nad takšno zadrugo ni bil kaj posebej navdušen. Ivan Benčina pa zelo, zato jo je s svojim »velikim učiteljem« Zverom tudi nadvse hitro ustanovil. Vanjo se je seveda včlanil tudi že omenjeni Janez Debeljak iz Malega Loga. Pa njegov sin Sašo Debeljak, prav tako iz Malega Loga, ki je bil že v času obeh mandatov Benčinovega županovanja in je še danes svetovalec za okolje in prostor ter komunalne zadeve na Občini Loški Potok, prav tako pa prav on z občinske strani pelje tudi prav vse infrastrukturne projekte in ima, po besedah naših virov, veliko formalne in neformalne besede in moči tudi pri vseh vetrničnih idejah in projektih, kar je menda v popolnem nasprotju z njegovo redkobesednostjo, ko ga o teh projektih karkoli vprašajo posamezni občinski svetniki. Za predsednika Nadzornega odbora Lesne zadruge Loški Potok so postavili Simona Debeljaka, ki je zet malološkega Janeza Debeljaka, saj je Simon Debeljak poročen s hčerko Janeza Debeljaka in s sestro Saše Debeljaka, in je slednji torej Simonov svak. Danes je Simon Debeljak namesto Ivana Benčine župan Občine Loški Potok; Ivan Benčina pa je danes predsednik Lesne zadruge Loški Potok. Član te zadruge pa je tudi brat Simona Debeljaka, ki mu je prav tako kot Simonovemu tastu iz Malega Loga ime Janez Debeljak; le da sta Simon in njegov brat Janez doma na Hribu. Da s takšnimi družinskimi povezavami in pozicijami, ki jih Debeljaki skupaj s prijateljem Benčino zavzemajo v zadružni in potoški občinski strukturi, s čimer je slednja videti dobesedno ugrabljena od Benčine, Zvera in družinskega klana Debeljakov, ni težko speljati in uresničiti karkoli ti pade na pamet, najbrž ni treba posebej poudarjati in opozarjati. Več…
KAJ DOGAJA V LOŠKEM POTOKU? TRAGIKA ODROČNE OBČINE. KDO JO V RESNICI VODI? NI VSE ZADRUŽNO »ZLATO«, KAR SE SVETI. »INDIJANCI NA ZEMLJI Z NAFTO«. PA »PALESTINCI«. IN »NETANJAHU«. TER VETRNE POTEZE, KI BODO NA KONCU TE KRAJE, LJUDI IN NARAVO »TRAJNOSTNO« OSIROMAŠILE IN OPUSTOŠILE!?
Ko so leta 1872 pionirji varovanja in ohranjanja narave na teritorijih, ki so kasneje postali del Združenih držav Amerike, zavarovali območje narodnega parka Yellowstone, so na planetu Zemlja zanetili iskro osveščenosti o neprecenljivem pomenu obstoja, varovanja in ohranjanja neokrnjene narave in vsega, kar v njej živi in obstaja. Sto let kasneje, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta iskra že mogočen plamen, ki je s to osveščenostjo posvetil tudi v okolje, v katerem živi človek. Ne le, da je s svojo vse močnejšo lučjo opozarjal na vse, kar človek nesprejemljivega počne tam, kjer je bilo to doslej samoumevno, se pravi pri izkoriščanju naravnih virov in bogastev, pri rudarjenju, kmetovanju, lovu in ribolovu, ampak tudi tam, kjer neposredno sam živi, torej, v mestih in vaseh. Vse bolj osveščeni so se ljudje začeli zavedati, da brez mirnega, zdravega okolja, čistega zraka, neoporečne hrane in čiste vode resnično ni življenja. Danes se ustave širom sveta ponašajo z velikimi besedami in zagotovili o neodtujljivi človekovi pravici do prav vsega zgoraj naštetega. Zelena gibanja iz sedemdesetih let so bistveno pripomogla k temu, da so danes domala vse evropske reke spet zelene in polne živopisnega življenja; da dihamo boljši zrak; da budno spremljamo, kaj jemo; da se zavedamo pomena mirnega in spokojnega okolja za naše zdravje in življenje vseh nas in našega planeta. Kot vsaka dobra ideja in kot vse v življenju, pa ima tudi »zeleno« svoje anomalije in stranpoti in je ranljivo za zlorabe, če se ga polastijo, in ko ga ugrabijo tisti, ki jim »zeleno« in »socialno« služi le kot pot za doseganje osebno okoriščevalskih ciljev, ne glede na ceno, ki jo s tem povzročijo naravi, okolju, prostoru, ljudem, favni in flori, življenju samemu ter vsemu, kar tu je in bi lahko bilo. Zgodba o Dragarski dolini, Loškem Potoku in Malem Logu je resnična zgodba prav o tem. O takšni zlorabi. Več…