»Bog ne posluša molitev tistih, ki vodijo vojno, in jo zavrača z besedami: Tudi če bi pomnožili molitve, jih ne bi poslušal. Vaše roke so polne krvi! Ni se oborožil, ni se branil, ni vodil nobene vojne. Uteleša Božji obraz, ki vedno zavrača nasilje, in namesto da bi se rešil, je dovolil, da ga pribijejo na križ, da bi objel vse križe, postavljene v vsakem času in v vsakem kraju v zgodovini človeštva. Bratje in sestre, to je naš Bog: Jezus, Kralj miru, ki zavrača vojno, ki ga nihče ne more uporabiti za opravičevanje vojne, ki ne posluša molitev tistih, ki vodijo vojno in jo zavrača z besedami: Tudi če bi množili molitve, jih ne bi poslušal. Z vaših rok kaplja kri!« S temi besedami je papež Leon XIV na letošnjo Cvetno nedeljo v nagovoru zbranim na Trgu svetega Petra v Rimu takoj na začetku najbolj svetega krščanskega tedna pred veliko nočjo jasno in glasno sporočil kristjanom in vsemu svetu, da sta vojna in nasilje za vsakega, ki veruje v Boga, pa tudi za tistega, ki ne, nesprejemljiva in tako predal svetu odločno velikonočno poslanico. Njej, tako kot je že tradicija naših velikonočnih voščil, tudi letos pridružujemo rahločutne in navdihujoče besede patra Pavla Jakopa, pesnika, frančiškana in župnika Marijinega Oznanjenja na Tromostovju: »Gospod vstajenja! Postavi nam svet zopet na noge, na novo ga zavrti v pravo smer; naj se vrti k Tebi, naj se vrti k človeku, naj se vrti k miru, naj se vrti k življenju, naj se vrti z ljubeznijo! Gospod vstajenja! Pri nas lahko praznujemo vstajenje, tu, pri nas, še lahko pojemo veselo alelujo; mi lahko vstanemo s Teboj iz groba, mi lahko vstanemo k novemu upanju, mi imamo srečno veliko noč ob kresovih, polnih mizah in rokovanju. Gospod vstajenja! Bodi zahvaljen za ta veliki dar, za to našo srečno veliko noč in ne presliši naše prošnje, da bi je bili deležni tudi drugi, saj si vendar vstal za vse!« Več…
Tag: Jezus
ŽALOSTNA MATI BOŽJA. FOTOGRAFIJA, KI JE TUDI MENE PRESUNILA Z MEČEM. IN, KAJ IMAJO FERSKI DELFINI S SLOVENSKIMI MEDVEDI?
Hitro hodim skozi nočno dišeči gozd in svež zrak bistri moje misli. V temi vstajajo pred menoj podobe tega dne. Mnogotere. In ena. Strahotna. Ki presunja srce in dušo in misli že vse od poldneva, ko sem jo prav ta dan, na god Žalostne Matere Božje zagledala, nemogoče, da je ne bi, saj so bili vsi svetovni mediji preplavljeni z njo, ter kar naprej dviga eno in isto nemočno vprašanje: Kako je mogoče, da se danes, leta 2021, pred očmi vsega sveta, pod krinko »tradicije«, »kulturne dediščine«, »nekomercialnosti«, »trajnostnega lova«, zgodi takšen krvav pomor bitij, za katera se sicer na vseh koncih sveta borimo, da bi ne izumrla, da bi živela, da bi obstajala?!? Kako je mogoče danes v Evropi legitimno speljati nekaj tako zverinskega!?! Kaj je v človeku, da stoji sredi morja krvi in ubija, ubija, ubija in ne neha, dokler v istem dnevu najbolj krvavo ne pomori vseh in vsega, kar mu je na dosegu roke!?! Več…
