Potem ko je bilo že na vse strani razglašano in poudarjano, da je za takšno helikoptersko spravilo lesa na tako zahtevnem pobočju, kot je ljubljanski Grajski grič, in v tako delikatnem, gosto naseljenem urbanem območju kot je srednjeveška Stara Ljubljana s stolnico in z vsakodnevno preštevilno množico ljudi na ozkih, prenatrpanih ulicah, domačinov in turistov z vsega sveta, primerno in ustrezno izkušeno, s kredibilnimi referencami podjetje Heli Austria GmbH iz St. Johann im Pongau, se je zdaj izkazalo, da je bilo na razpisu Mestne občine Ljubljana izbrano podjetje Flycom Aviation d.o.o. iz Lesc, ki naj bi spravilo posekanega drevja z Grajskega griča domnevno opravilo z enomotornim helikopterjem, zaradi česar so, po besedah Romana Pichlerja, vodje operacij v Heli Austria GmbH, v Flycomu lahko ponudili nižjo ceno na razpisu, saj je, jasno, obratovalna urna postavka enomotornega helikopterja nižja od cene obratovalne ure dvomotornega helikopterja, ki bi bil po Pichlerjevem prepričanju in izkušnjah, iz varnostnih razlogov pri tej delikatni nalogi v centru slovenske prestolnice edino sprejemljiv. Ali bo Flycom na koncu res izvajal spravilo drevja z enomotorcem, nismo mogli preveriti pri njihovih pristojnih, saj smo 5. decembra, ko smo poskusili govoriti »z direktorjem Kraljem«, dobili od nekega ženskega glasu na Flycomu le rahlo osoren odgovor, da nas bo direktor poklical nazaj, kar pa se do danes ni zgodilo. Na drugi strani pa spomnimo, Heli Austria, ki, po Pichlerjevih besedah, deluje »worldwide« s floto 35 helikopterjev, je tisto podjetje, ki je takšno ekstremno zahtevno nalogo opravilo z dvomotorcem v avstrijskem Grazu, kjer so morali posekati 70 bolnih in odmrlih dreves na graškem grajskem griču, pri čemer so se res vsi akterji stoodstotno zavedali ne le vse kompleksnosti naloge, ampak predvsem nevarnosti in usodnih posledic takšnega posega in opravila sredi mesta, zaradi česar so seveda tako oblasti kot izvajalci poskrbeli za večkratne varnostne varovalke. Več…
Tag: Grajski grič v Ljubljani
ALI SE RES KAJ »ČUDNEGA« SKRIVA ZA »LAHKOTNIM« HORUK POSEKOM 205 DREVES NA POBOČJIH GRAJSKEGA GRIČA V LJUBLJANI!? KDAJ SPLOH TO BO!? KJE JE »PREVIDNOSTNO NAČELO«!? IN, ALI ŽUPAN SPLOH VE ZA VSE, KAR JE MORDA TU V IGRI!?
»Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil povabljen k sodelovanju v Komisiji za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič. Vabilo smo sprejeli v upanju, da bo širša skupina strokovnjakov prišla do ustreznejših rešitev od tistih, ki so za investitorja najlažje, najhitrejše in najcenejše. Na začetku je kazalo dobro, saj smo se člani komisije dogovorili, da se zaradi simbolnega in dejanskega vsestranskega pomena Grajskega griča za Ljubljano in njene prebivalce in na podlagi strokovnega mnenja Biotehniške fakultete in geološkega poročila, odstranjevanje oslabelih in nevarnih dreves izvede postopoma v daljšem časovnem obdobju ob stalnem spremljanju stanja na terenu. Večina članov komisije se je strinjala, da je pred začetkom del nujna ustrezna komunikacija z javnostmi, ki mora vsebovati bistveno več od zgolj obvestila o izvedbi sečnje. V prvi fazi naj bi najprej izvedli sečnjo na območju manjšega tveganja v coni C in odstranili le 17 močno oslabelih in nevarnih dreves. Kasneje so bile sprejete drugačne odločitve, pri katerih ZRSVN ni sodeloval in v zvezi s tem ni podpisal nobenega dokumenta,« so na vprašanje zaskrbljenih prebivalcev Stare Ljubljane, ali je Zavod RS za varstvo narave sodeloval v zgoraj omenjeni Komisiji in se dogovoril o natančni količini in odstranitvi nevarnih dreves na tem delu Grajskega griča, odgovorili na Zavodu RS za varstvo narave. Kot je bilo prvotno rečeno, naj bi še pred prvo adventno nedeljo, v dobrem tednu, torej, začele peti žage in sekire na ljubljanskem Grajskem griču, nad njim pa z oglušujočim hruščem letati helikopter, ki naj bi posekana drevesa, skupaj kar 205 brestov, lip, gabrov, javorjev in drugih listavcev v tem urbanem gozdnem sestoju med Študentovsko in Mačjo stezo ter Potjo na Reber, odvažal z zahodnega grajskega pobočja na odlagališče ob vznožju vzhodnega pobočja; ves hrup pa naj bi potihnil šele v začetku marca 2025. Več…