V valu totalitarnih prijemov, zamenjav, odločitev, zakonov, uredb in postopkov na področju narave, okolja in prostora, ki so se na Slovenskem razpasli v pokovidnem obdobju, zlasti pa potem, ko je energetskemu lobiju v tem vladnem mandatu uspelo zlorabiti in zmanipulirati slovensko javno mnenje ter z referendumom doseči, da je slepo sledeče ljudstvo samo sebi pljunilo v skledo in še bolj v obraz s tem, ko je podprlo razdelitev ministrstva za okolje in prostor ter se kot ovce v zakol pustilo peljati na tanki led energetskim in okoljskim manipulantom in zaslužkarjem ter vladnim in nevladnim političnim pokvarjencem, tako da so z lahkoto in kimanjem in pritrjevanjem mnogih, ki jih bo prav to zdaj najbolj udarilo po glavi, uspešno »razmontirali« obstoječe ministrstvo za okolje in prostor ter ga razdelili na utilitarno ministrstvo za naravne vire in prostor, kjer sta narava in prostor le še vira brezskrupuloznega izkoriščanja in le še prizorišči neustavljivega in brezsramnega političnega, interesnega in kapitalskega orgijanja; in še na bolj utilitarno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki to noro okoljsko in energetsko »Sodomo in Gomoro« s podnebnimi pretvezami in »zelenimi evro fondi« mednarodnih ekokriminalnih združb ter z neustavno in brezobzirno »leksiko« vse bolj neobvladljivo potencira v uničujoče skrajnosti, ki s svetlobno hitrostjo vodijo v nepredstavljivo erozijo slovenske narave in družbe; no, sredi teh temačnih okoljskih norosti in energetskega zla, mag. Alja Grošelj s svojo pogumno in pokončno zavezanostjo naravi, njenemu varovanju in ohranjanju, pa s svojim znanjem in razgledanostjo ter neumorno delovno etiko, kot poudarjajo tisti, ki dobro poznajo njeno delo in jim je res mar za naravo na Slovenskem, predstavlja še enega poslednjih delujočih svetilnikov in eno poslednjih še delujočih »varovalk« sredi brezčutnega slovenskega birokratskega totalnega okoljskega kaosa, nihilizma ter servilnega služenja zgolj tistim, ki plačajo, pri tem pa vsi, od prvega do zadnjega »gradijo« svoje posle predvsem na nezadržnem uničevanju narave. Zdaj se je očitno nekdo odločil in naročil, da je treba tudi ta svetilnik utrniti. Več…
Tag: Grajski grič
ALI SE RES KAJ »ČUDNEGA« SKRIVA ZA »LAHKOTNIM« HORUK POSEKOM 205 DREVES NA POBOČJIH GRAJSKEGA GRIČA V LJUBLJANI!? KDAJ SPLOH TO BO!? KJE JE »PREVIDNOSTNO NAČELO«!? IN, ALI ŽUPAN SPLOH VE ZA VSE, KAR JE MORDA TU V IGRI!?
»Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je bil povabljen k sodelovanju v Komisiji za načrtovanje in nadzor v zavarovanih območjih urbanih gozdov – Grajski grič. Vabilo smo sprejeli v upanju, da bo širša skupina strokovnjakov prišla do ustreznejših rešitev od tistih, ki so za investitorja najlažje, najhitrejše in najcenejše. Na začetku je kazalo dobro, saj smo se člani komisije dogovorili, da se zaradi simbolnega in dejanskega vsestranskega pomena Grajskega griča za Ljubljano in njene prebivalce in na podlagi strokovnega mnenja Biotehniške fakultete in geološkega poročila, odstranjevanje oslabelih in nevarnih dreves izvede postopoma v daljšem časovnem obdobju ob stalnem spremljanju stanja na terenu. Večina članov komisije se je strinjala, da je pred začetkom del nujna ustrezna komunikacija z javnostmi, ki mora vsebovati bistveno več od zgolj obvestila o izvedbi sečnje. V prvi fazi naj bi najprej izvedli sečnjo na območju manjšega tveganja v coni C in odstranili le 17 močno oslabelih in nevarnih dreves. Kasneje so bile sprejete drugačne odločitve, pri katerih ZRSVN ni sodeloval in v zvezi s tem ni podpisal nobenega dokumenta,« so na vprašanje zaskrbljenih prebivalcev Stare Ljubljane, ali je Zavod RS za varstvo narave sodeloval v zgoraj omenjeni Komisiji in se dogovoril o natančni količini in odstranitvi nevarnih dreves na tem delu Grajskega griča, odgovorili na Zavodu RS za varstvo narave. Kot je bilo prvotno rečeno, naj bi še pred prvo adventno nedeljo, v dobrem tednu, torej, začele peti žage in sekire na ljubljanskem Grajskem griču, nad njim pa z oglušujočim hruščem letati helikopter, ki naj bi posekana drevesa, skupaj kar 205 brestov, lip, gabrov, javorjev in drugih listavcev v tem urbanem gozdnem sestoju med Študentovsko in Mačjo stezo ter Potjo na Reber, odvažal z zahodnega grajskega pobočja na odlagališče ob vznožju vzhodnega pobočja; ves hrup pa naj bi potihnil šele v začetku marca 2025. Več…