Danes, 11. septembra 2025, natanko ob 11. uri in 11 minut smo prejeli šokantno sporočilo, da je Shaka, igrivi rodezijski grebenar, ki se ob vsej rahločutni skrbi in ljubezni, prejeti od obeh skrbnikov, pa od njunih treh hčera, zetov, vnukov in prijateljev v svojem skoraj šest let dolgem življenju, dejansko sploh ni zavedal, iz kako močne in mogočne pasme v bistvu izhaja in kaj bi v resnici lahko postal; danes, torej, nas je vse v našem uredništvu globoko pretresla novica, da je dobrodušni Shaka po hudem trpljenju podlegel zahrbtni zastrupitvi s strupom, ki mu je povzročil strahotne notranje krvavitve in na koncu odpoved vseh organov. Pri vsem tem je dodatno alarmantno to, da sta se, v nasprotju z nedolžno in igrivo živaljo, oba Shakina gospodarja še kako odgovorno zavedala, kako močan je v bistvu njun pes in kakšen vtis daje na ljudi, zato je bil, kot dobro vedo vsi njihovi sosedje, prijatelji, znanci in sorodniki, skrbno varovan in prost le pod mogočnimi kostanji na velikem domačem, z visoko ogrado in še dodatno živo mejo varovanem dvorišču, na sprehodih v naravi, daleč od ljudi, pa zmeraj pod budno in odgovorno kontrolo Jurija in Brigite Bertok. Več…
Tag: Brigita Bertok
ŠE NEKAJ RESNIČNIH DEJSTEV ANE AŠIČ VS. NEKAJ NERESNIČNIM TRDITVAM JANEZA DEBELJAKA V SODNO ZAHTEVANEM POPRAVKU ČLANKA O ZLOVEŠČI JESENI V LOŠKEM POTOKU. PA POTOŠKI VETRNIČNI »ČUDEŽ« NA GORI. IN O TEM, KAKO SO VSI POTOŠKI IN »LJUBLJANSKI« NAPADI NA NAŠ PORTAL LE PREUSMERJANJE POZORNOSTI OD PREPOZNAVNE PISAVE NA USTRAHOVALNIH PISMIH TER OD EKLATANTNIH ZLORAB, KI SE JIH GREDO NEKATERI NA POTOŠKEM IN V LJUBLJANI, PRI ČEMER JE PRIZADETOST JANEZA DEBELJAKA NA KONCU KONCEV RES PRAV TAKO KOLATERALNA »SINERGIJA« TEH »RABOT«, KOT JE »UPORABA« BOJANA SAMSE IN KOT SO POSKUSI DISKREDITACIJE IN UTIŠANJA NAŠEGA KRITIČNEGA SPLETNEGA PORTALA! IN, ALI GOSPOD JANEZ DEBELJAK SPLOH VE, KAJ VSE SE JE DOGAJALO V NJEGOVEM IMENU!?! PA ŠE, O TRAJNI »ODREŠENOSTI«, KI JO VSEM NAM PRINAŠA »SODNO« IZENAČEVANJE RESNICE IN NERESNICE!
S tem, ko je okrajna sodnica Irena Čretnik 5. junija 2025 v svoji 13 strani dolgi, takoj po naroku neverjetno hitro in marljivo spisani razsodbi, poleg sklicevanja na »razumevanje« nekakšnih abstraktnih »povprečnih bralcev« (in to v kontekstu specializiranega spletnega portala z zahtevnimi vsebinami s področja narave, okolja, prostora in inženirstva!), ki, kot je videti, po njenem očitno nikakor ne morejo z razumevanjem presegati tega, kar ona vidi, misli in razume, in ob čemer je, kot se zdi, očitno niti malo ne skrbi, kako bo »povprečni državljan« razumel njeno razsodbo, v 19. odstavku med drugim zapisala, da »pravica do objave popravka ni namenjena dokazovanju resničnosti ali neresničnosti dejstev, s katerimi prizadeti izpodbija ali bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. V sodni praksi je prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične,« ter je posledično kljub eksplicitnim ter iz primerjave zahtevanega popravka in objavljenega teksta jasno razvidnim neresnicam v popravku, v vsem ugodila tožniku; no, po tem bi me lahko, če ne bi bila Ana Ašič tako »eklektično« in očitno »zmotno« zavzeta za resnico, prevzelo totalno olajšanje, prav tako pa vse slovenske novinarske kolege in odgovorne urednike! Sodnica Irena Čretnik nas je namreč s to razsodbo in njeno utemeljitvijo eksplicitno in »črno na belem« odrešila nujnosti objavljanja resničnih dejstev; v širšem smislu pa sploh novinarstva samega! Zakaj bi se sploh kdo še ukvarjal s pisanjem resničnih zgodb in s tem, kaj je res in kaj ni, če je vseeno; in če lahko vsakdo, potem ko novinar nekaj razišče in napiše, s popravkom, ki je, kot pravi sodnica Čretnikova, lahko tudi neresničen, zanika resnico!?! Ob tem so odrešeni tudi bralci, ki jim res ni treba več izgubljati časa in energije za slovenske medije, če je itak vseeno, kaj je res in kaj ni; in se je v takem, ko lahko vsak pod kamuflažo popravka objavi karkoli neresničnega, tudi nemogoče »resničnostno« orientirati! Da o tem, kakšna sijajna odrešitev je takšna razsodba za vse kontroverzne akterje, ki se interesno, politično in kapitalsko »igrajo« ne le z javnim mnenjem in javnim denarjem, ampak tudi z našo naravo, okoljem, prostorom ter posledično našimi življenji, no, da o tem niti ne govorimo! Pri tem je vse skupaj totalno in najbolj nerodno predvsem za gospoda Janeza Debeljaka, ki je sicer s takšno razsodbo »dobil« popravek, kakršnega je želel, dejansko pa po takšni razsodbi in popravku, v katerem mrgoli neresnic, brez tega, za kar smo prosili, torej brez verodostojne listine in dokaza, pa res nihče več ne more vedeti niti tega, če je ali če ni član Lesne zadruge in sploh, kaj je v bistvu v vsem res in kaj ni! Več…
ENAJST ODLOČNIH CIVILNIH INICIATIV, SEDEM SIJAJNIH GOVORCEV TER PET JASNIH IN PREPRIČLJIVIH SKLEPOV ZA SLOVENIJO BREZ VETRNIH ELEKTRARN! PA, FASCINANTEN NASTOP DOMINIKE ŠVARC PIPAN! MIRNO LAHKO REČEMO, DA JE »LITIJSKA« VENDARLE PRINESLA NEKAJ IZJEMNO DOBREGA SLOVENIJI, SLOVENSKI NARAVI, OKOLJU IN LJUDEM, KI SE NEMOČNI IN PREZRTI BORIJO Z »MLINI NA VETER«!
»Dominika Švarc Pipan se je vrnila domov. K sebi. In k svojim. Kot je videti po njenem prepričljivem petkovem zreškem nastopu, prežetem s fascinantno in nevarno mešanico živahnega intelekta, pravnega znanja, človeške topline in pristnih čustev, ravno prave mere pronicljive humornosti, obilice nenavadne izvirnosti in nadarjenosti za jasno in razumljivo prezentacijo kompliciranih in duhamornih pravnih in upravnih zadev laični javnosti, pa zagrizene pripravljenosti pomagati, se še učiti ter poglabljati v vse, česar še ne pozna; ter z vsemi, nesporno še nepozabljenimi izkušnjami »blišča in bede« slovenske politike in kapitala; prav tako pa seveda z vsaj delnim poznavanjem »scene«, ki v zakulisjih brezobzirno kroji usodo slovenske narave in družbe; no, po vsem tem se zdi, da Dominiki Švarc Pipan tega »dóma«, tega, kjer je zdaj; kamor je prišla potem, ko je bila do tal »potolčena« in »kamenjana« in »raztrgana«; ko ji lani januarja nihče, tudi mi osebno z našim spletnim portalom, nismo niti malo prizanašali; a se je dvignila in sledila lučki in želji svojega, zdaj že pokojnega očeta, gradbenega inženirja, ki je pred slovesom prosil, da ona in mama, prav tako gradbena inženirka, ter ostali domači, nadaljujejo boj za Ojstrico, za naravo, za ljudi; po vsem tem, torej, se pravzaprav ne le zdi, ampak se kar otipljivo vidi in čuti, da Dominiki Švarc Pipan pa tega zdaj zlepa nihče ne bo vzel! Zdaj je tu! Tu se je našla. Tu in to so zdaj spet njena trdna tla pod nogami! Ti kraji, ta narava, vsi ti prizadeti in iskreni ljudje, ki so na tem, da jim bo ob vsem njihovem težkem, preprostem in skromnem življenju odvzeto in razvrednoteno ter trajno uničeno še to edino, kar imajo, vse to je zdaj njeno čvrsto in čisto kopno po brodolomu v razburkanih in umazanih vodah slovenske politike, v tem morju laži, manipulacij, zahrbtnosti, zlorab javnega denarja, invazivne korupcije in prikritega in odkritega interesnega politkriminala. Kdorkoli je v petek zvečer pozorno poslušal Dominiko Švarc Pipan, ob čemer moramo vsekakor jasno povedati, da smo mi vsi z našega spletnega portala kot njeni dosedanji veliki kritiki izjemno skeptično in z veliko nenaklonjenosti pričakovali njen nastop, zaradi česar smo še posebej ostro prežali na vsako njeno besedo, vendar pa je dejstvo, da je vsak, ki jo je v petek res slišal, lahko videl in začutil predvsem to, da je Dominika Švarc Pipan tako v pravnem in strokovnem kot v humanem smislu spet »na svoji zemlji« prav tu, med temi ljudmi, ki so jo v svoji pristni povezanosti z naravo in vrednotami, ki jih tu živijo, pa z modrostjo srca, ki jo to nosi s seboj, sprejeli takšno in z vsem, kar je, zaradi česar njeni zavezanosti tej »zemlji« in tem ljudem najverjetneje zlepa nihče več ne bo mogel priti do živega. Preveč dobro zdaj ve, kako neprecenljivo dragoceno je vse to!« Več…
»ČE PARAFRAZIRAM JANEZA BONČINO, »OGNJI ŠE ZDALEČ NISO DOGORELI«, IN TOVRSTNI POSKUSI LE PRILIVAJO OLJE NA PLAMEN GOREČNOSTI PO DOKONČNEM RAZČIŠČENJU POSLOV, V KATERE SO SKRIVAČ IN KOMPANIJA DO VRATU IN ČEZ VPLETENI.«
Potem ko sta v začetku oktobra, kot smo o tem podrobno poročali tudi na našem spletnem portalu, zakonca Matthias Mallešič, glasbeni in video ustvarjalec ter njegova soproga Nataša Mallešič, novinarka kočevskega Radia Univox, ki oba odkrito in argumentirano nasprotujeta umestitvi vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo občine Loški Potok, prejela zastraševalno pismo Bojana Samse, lastnika zemljišča, na katerem naj bi stala VE Mali Log, je konec oktobra takšno pismo prejela še Brigita Bertok iz Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, ki se je na pismo tudi nemudoma javno odzvala. »Recimo, da ste pismo res podpisali vi. Zakaj bi to sploh storili? Kakšen je vaš namen? Kakšen je namen Skrivača, ki vas je v to prepričal? Vam je morda rekel: »Lej, Bojan, če bodo tile iz Civilnih iniciativ še naprej drekali (tega izraza sama ne uporabljam, a vem, da ga skrivači radi in pogosto), vetrnice ne bo in boš ostal brez mesečne rente, zato moramo nekaj narediti, da jih ustavimo«, piše Brigita Bertok, vodja CI za zaščito Loškega Potoka. In še: »Skrivaču sporočam, da je njegovo potuhnjeno, zahrbtno, bojazljivo ravnanje vredno prezira in da se ne bo več dolgo skrival. Sporočam mu, da vem, da so novo pismo »Bojana Samse« sprožila vprašanja, ki sem jih naslovila na občino, in da me prazne in celo neumne grožnje niti slučajno ne bodo ustavile. Ravno nasprotno, če parafraziram Janeza Bončino, »ognji še zdaleč niso dogoreli«, in tovrstni poskusi le prilivajo olje na plamen gorečnosti po dokončnem razčiščenju poslov, v katere so Skrivač in kompanija do vratu in čez vpleteni. In da bodo ovadbe, ki bodo spisane na osnovi pridobljenih podatkov, neprimerno bolj resne in utemeljene.« Odgovor Brigite Bertok na pismo, ki ga je zdaj torej že tretjič v enem mesecu s tremi različnimi podpisi domnevno napisal Bojan Samsa, še bolj »domnevno« pa nekdo, ki se skriva za njegovim hrbtom in imenom, v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…