ŠE NEKAJ RESNIČNIH DEJSTEV ANE AŠIČ VS. NEKAJ NERESNIČNIM TRDITVAM JANEZA DEBELJAKA V SODNO ZAHTEVANEM POPRAVKU ČLANKA O ZLOVEŠČI JESENI V LOŠKEM POTOKU. PA POTOŠKI VETRNIČNI »ČUDEŽ« NA GORI. IN O TEM, KAKO SO VSI POTOŠKI IN »LJUBLJANSKI« NAPADI NA NAŠ PORTAL LE PREUSMERJANJE POZORNOSTI OD PREPOZNAVNE PISAVE NA USTRAHOVALNIH PISMIH TER OD EKLATANTNIH ZLORAB, KI SE JIH GREDO NEKATERI NA POTOŠKEM IN V LJUBLJANI, PRI ČEMER JE PRIZADETOST JANEZA DEBELJAKA NA KONCU KONCEV RES PRAV TAKO KOLATERALNA »SINERGIJA« TEH »RABOT«, KOT JE »UPORABA« BOJANA SAMSE IN KOT SO POSKUSI DISKREDITACIJE IN UTIŠANJA NAŠEGA KRITIČNEGA SPLETNEGA PORTALA! IN, ALI GOSPOD JANEZ DEBELJAK SPLOH VE, KAJ VSE SE JE DOGAJALO V NJEGOVEM IMENU!?! PA ŠE, O TRAJNI »ODREŠENOSTI«, KI JO VSEM NAM PRINAŠA »SODNO« IZENAČEVANJE RESNICE IN NERESNICE!

S tem, ko je okrajna sodnica Irena Čretnik 5. junija 2025 v svoji 13 strani dolgi, takoj po naroku neverjetno hitro in marljivo spisani razsodbi, poleg sklicevanja na »razumevanje« nekakšnih abstraktnih »povprečnih bralcev« (in to v kontekstu specializiranega spletnega portala z zahtevnimi vsebinami s področja narave, okolja, prostora in inženirstva!), ki, kot je videti, po njenem očitno nikakor ne morejo z razumevanjem presegati tega, kar ona vidi, misli in razume, in ob čemer je, kot se zdi, očitno niti malo ne skrbi, kako bo »povprečni državljan« razumel njeno razsodbo, v 19. odstavku med drugim zapisala, da »pravica do objave popravka ni namenjena dokazovanju resničnosti ali neresničnosti dejstev, s katerimi prizadeti izpodbija ali bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. V sodni praksi je prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične,« ter je posledično kljub eksplicitnim ter iz primerjave zahtevanega popravka in objavljenega teksta jasno razvidnim neresnicam v popravku, v vsem ugodila tožniku; no, po tem bi me lahko, če ne bi bila Ana Ašič tako »eklektično« in očitno »zmotno« zavzeta za resnico, prevzelo totalno olajšanje, prav tako pa vse slovenske novinarske kolege in odgovorne urednike! Sodnica Irena Čretnik nas je namreč s to razsodbo in njeno utemeljitvijo eksplicitno in »črno na belem« odrešila nujnosti objavljanja resničnih dejstev; v širšem smislu pa sploh novinarstva samega! Zakaj bi se sploh kdo še ukvarjal s pisanjem resničnih zgodb in s tem, kaj je res in kaj ni, če je vseeno; in če lahko vsakdo, potem ko novinar nekaj razišče in napiše, s popravkom, ki je, kot pravi sodnica Čretnikova, lahko tudi neresničen, zanika resnico!?! Ob tem so odrešeni tudi bralci, ki jim res ni treba več izgubljati časa in energije za slovenske medije, če je itak vseeno, kaj je res in kaj ni; in se je v takem, ko lahko vsak pod kamuflažo popravka objavi karkoli neresničnega, tudi nemogoče »resničnostno« orientirati! Da o tem, kakšna sijajna odrešitev je takšna razsodba za vse kontroverzne akterje, ki se interesno, politično in kapitalsko »igrajo« ne le z javnim mnenjem in javnim denarjem, ampak tudi z našo naravo, okoljem, prostorom ter posledično našimi življenji, no, da o tem niti ne govorimo! Pri tem je vse skupaj totalno in najbolj nerodno predvsem za gospoda Janeza Debeljaka, ki je sicer s takšno razsodbo »dobil« popravek, kakršnega je želel, dejansko pa po takšni razsodbi in popravku, v katerem mrgoli neresnic, brez tega, za kar smo prosili, torej brez verodostojne listine in dokaza, pa res nihče več ne more vedeti niti tega, če je ali če ni član Lesne zadruge in sploh, kaj je v bistvu v vsem res in kaj ni! Več…

»ČE PARAFRAZIRAM JANEZA BONČINO, »OGNJI ŠE ZDALEČ NISO DOGORELI«, IN TOVRSTNI POSKUSI LE PRILIVAJO OLJE NA PLAMEN GOREČNOSTI PO DOKONČNEM RAZČIŠČENJU POSLOV, V KATERE SO SKRIVAČ IN KOMPANIJA DO VRATU IN ČEZ VPLETENI.«

Potem ko sta v začetku oktobra, kot smo o tem podrobno poročali tudi na našem spletnem portalu, zakonca Matthias Mallešič, glasbeni in video ustvarjalec ter njegova soproga Nataša Mallešič, novinarka kočevskega Radia Univox, ki oba odkrito in argumentirano nasprotujeta umestitvi vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo občine Loški Potok, prejela zastraševalno pismo Bojana Samse, lastnika zemljišča, na katerem naj bi stala VE Mali Log, je konec oktobra takšno pismo prejela še Brigita Bertok iz Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, ki se je na pismo tudi nemudoma javno odzvala. »Recimo, da ste pismo res podpisali vi. Zakaj bi to sploh storili? Kakšen je vaš namen? Kakšen je namen Skrivača, ki vas je v to prepričal? Vam je morda rekel: »Lej, Bojan, če bodo tile iz Civilnih iniciativ še naprej drekali (tega izraza sama ne uporabljam, a vem, da ga skrivači radi in pogosto), vetrnice ne bo in boš ostal brez mesečne rente, zato moramo nekaj narediti, da jih ustavimo«, piše Brigita Bertok, vodja CI za zaščito Loškega Potoka. In še: »Skrivaču sporočam, da je njegovo potuhnjeno, zahrbtno, bojazljivo ravnanje vredno prezira in da se ne bo več dolgo skrival. Sporočam mu, da vem, da so novo pismo »Bojana Samse« sprožila vprašanja, ki sem jih naslovila na občino, in da me prazne in celo neumne grožnje niti slučajno ne bodo ustavile. Ravno nasprotno, če parafraziram Janeza Bončino, »ognji še zdaleč niso dogoreli«, in tovrstni poskusi le prilivajo olje na plamen gorečnosti po dokončnem razčiščenju poslov, v katere so Skrivač in kompanija do vratu in čez vpleteni. In da bodo ovadbe, ki bodo spisane na osnovi pridobljenih podatkov, neprimerno bolj resne in utemeljene.« Odgovor Brigite Bertok na pismo, ki ga je zdaj torej že tretjič v enem mesecu s tremi različnimi podpisi domnevno napisal Bojan Samsa, še bolj »domnevno« pa nekdo, ki se skriva za njegovim hrbtom in imenom, v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več…