Prvi septembrski dan ni le slovo od poletja in otožnost, ki jo to nosi s seboj. Je dan, ko se, kot vselej pri slovesu, kvečjemu še s toliko več koprnenja in hvaležnosti zaziramo v vse, kar nam je bilo pred tem, v poletju in z njim dano videti, doživeti, spoznati. To je tudi dan, ko obhajamo god svetega Egidija, svetega Tilna po slovensko, ali francosko svetega Gilesa. Ta je bil sicer Atenec iz sredine sedmega stoletja po Kristusu, ki je po nenavadnem spletu okoliščin velik del svojega življenja v spokornosti, zdraviteljskem služenju ljudem ter v popolni povezanosti in sozvočju z naravo preživel v votlini, kasneje pa v samostanu sredi gozdov ob reki Rhone. On je tisti, ki je s svojim telesom prestregel kraljevo puščico in rešil življenje košuti, zaradi česar mnogi, ki smo življenje tako ali drugače posvetili varovanju in ohranjanju narave ali osveščanju o njeni neprecenljivi dragocenosti in pomenu za vse nas, uvrščamo svetega Egidija med navdihujoče osebnosti kot so sveti Hubert, sveti Evstahij, sveti Bernard iz Clairvauxa, pa sveta Hildegarda Bingenska, sveti Serafim Sarovski in sveti Frančišek Asiški, ki so utirale in še zmeraj utirajo pot senzibilnemu, sočutnemu in odgovornemu odnosu človeka do narave in vseh živih bitij v njej, flore in favne in vsega, kar podpira življenje in obstoj tega našega čudežnega stvarstva. Sredi neokrnjene narave, sredi njenega čistega in poživljajočega miru, je govorica njenega neprecenljivega obstoja glasna in z vsako najbolj drobceno in preprosto podobo, barvo in odtenkom vsakič zgovorna bolj kot tisoč besed. V tem prvem septembrskem dnevu. In vekomaj. Več…
SLOVENIAN JOURNALISM IN THE WHIRLWIND OF ULTRA AND EXTRA EXAGGERATIONS, MADNESS, BITTERNESS AND PAIN, COLLABORATION, »SMOKE AND MIRRORS«, SERVILITY AND GREED, AND THE »CHIHUAHUA SYNDROME«, YET ALSO HOME TO IRREPLACEABLE AND UNDEFEATABLE STORIES, A DEFIANT DESIRE FOR EXPRESSION, AND THE OMINOUS FORESHADOWING OF CENSORSHIP AND SILENCING, WHICH IS IMPLICITLY, BUT NO LESS SINISTERLY, PROMISED IN THE PROPOSAL FOR THE NEW MEDIA LAW — LONG BEFORE THE ARTICLES ON HATE SPEECH!
»A diverse media landscape will not be created by throwing millions at three business entities — three Slovenian media multimillionaires and their dozens of media outlets and three newspapers. Even if each of them employed a thousand journalists, as various credible and competent discussants rightly emphasize, we’re still only talking about three voices in the media landscape — and frankly, they’re not even that different from each other! Nor will diversity be brought about — or at least it will be incredibly difficult to ensure — by five hybrid, semi-journalistic, semi-agenda-driven, quasi-‘polit-commissar’ digital platforms that attack their colleagues and claim the sole salvific right to determine what is true and what is not, based on the ultra-agenda they represent and promote. They arrogate to themselves the exclusive right to ’empower’ and ‘educate’ the Slovenian public with a single, absolute truth — something that is not only incompatible with the credibility of the journalistic profession and ethics, but, in my view — with all due respect to the hardworking colleagues who may be driven by good intentions — also somewhat patronizing, condescending, and borderline insulting to the people and the Slovenian public in 2025. This public is, without question, literate and well-informed, often even more educated than those trying to brainwash and towel-dry their minds in the supposed spirit of Fanči from Filipčič and Derganec’s Butnskala (legendary Slovene film parody on totalitarism from mid 1980s, translator’s comment)! Moreover, the only thing that ever truly empowers and, if one insists on the term, ‘educates’ the public is genuine, credible information — presented through well-crafted, complex, in-depth, clearly structured, and linguistically refined storytelling! And as many such diverse stories as possible! Of course, as already said, the diversity of the Slovenian media landscape has been fragile for a long time. On the one hand, there has been a severe erosion of journalistic sovereignty; on the other, we’ve long seen the planting and flourishing of invasive media ‘species.’ And yes — the uprooting and extermination of rare, wild-growing flowers as well!« Več…
GORI, GORI, GORI AKTERJEM DRŽAVNEGA FIASKA NAD MALIM LOGOM POD NOGAMI! PROVLADNI »NECENZURIRANI« VOJŠČAKI ZA »IZREDNE KRIZNE RAZMERE IN SANACIJO ŠKODE« PA VNETO »REŠUJEJO« DRŽAVNE »PIROMANE«, KI V »PANIKI« MEČEJO S »KROVA« VSE, KAR JIH BREMENI! O, LE NAPREJ, O, LE NAPREJ, DOKLER JE ŠE »VETRA KEJ«, DA PRIDE VSE NA DAN ČIMPREJ!
»Ko so že vsi brezskrbno počivali in se poletno zasanjano gugali na prepričanju, da so nas s perfidnim poskusom ultraške cehovske diskreditacije in orkestrirane kampanje utrudili in nam »posvetili«, potem pa nas še z junijsko sodbo po 6 mesecih izživljanja dokončno utišali in uničili, smo 10. julija 2025 na Ana Ašič Sic! Publicistika s Pogledom razbili njihovo mitologijo o vetrnici v Malem Logu, ki da omogoča »energetsko samozadostnost Loškega Potoka«, in prvi v državi medijsko razkrili, da so nad Mali Logom montirali državno »pofl« vetrnico, ki ne deluje in poleg tega ogroža varnost v zračnem prometu. Takrat je na ključnih mestih vendarle završalo, vsak si je skušal rešiti glavo in tako so si potem vzeli osem dni, da so vse piarovsko začrtali in 18. julija sočasno lansirali ekspoze za javnost tako v »necenzuriranem« provladnem glasilu kot v cenzuriranem glasilu občine Loški Potok ter na spletni strani Dravskih elektrarn Maribor. V »provladniku« so to storili tudi malce razširjeno, tako da je bilo videti kot pompozen preiskovalni novinarski prispevek. In zdaj v slogu na Slovenskem močno utrjenega političnega yellow pressa prav tu objavljajo na to temo nadaljevanke za senzacij lačno javnost, vpleteni akterji pa jih pridno zalagajo z »materiali«. Kar je super! Da kar sami od sebe z vsemi dokazi »spljunejo« na dan vse, kar so družno z velikim užitkom in brez vsakega zadržka sprejemali ter s pravo »gurmansko« vznesenostjo vsi skupaj prezadovoljno konzumirali več kot eno leto! Le tako naprej, o, le naprej, dokler je še »vetra kej«, da pride vse na dan čimprej!« Več…
KAKO SE SKUŠA Z »DAMAGE CONTROL« ČLANKOM NA PROVLADNEM PORTALU IZVLEČI DRŽAVNE DRAVSKE ELEKTRARNE IZ VETRNE »KRIMI« POLOMIJE NA MALEM LOGU V OBČINI LOŠKI POTOK TER PRIPRAVITI DRŽAVLJANE NA DEJSTVO, DA BO TREBA ZA MALI LOG KUPITI ŠE ENO VETRNICO! PA, ALI BO PO TEM, KO SO DRAVSKE ELEKTRARNE ŽE MAJA LANI ZAČELE GRADNJO VETRNE ELEKTRARNE MALI LOG BREZ VELJAVNEGA GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z OČITNIMI KRŠITVAMI NARAVOVARSTVENIH SMERNIC, VLADA IN MOPE PA STA JIM KLJUB TEMU PRISKRBELA CELO VEČ KOT POL MILIJONA, NAZADNJE ZA VEČMILIJONSKI DRŽAVNI VETRNI FIASKO KRIV LE HMEZAD TMT!?! IN, ALI BOMO DOPUSTILI, DA NAS DEM ZA 84 MEGAVATOV POTEGNEJO V PREJ KO SLEJ POL MILIJARDNO NETRANSPARENTNO »ZAVETRNO« JAMO BREZ DNA!?
Potem ko smo pred dobrim tednom na našem spletnem portalu objavili že vsaj osmo preiskovalno nadaljevanje o spornih »vetrnih« dogajanjih v občini Loški Potok in smo zdaj po več kot enem letu razkrili še očitni in dokončni vetrni fiasko državnih Dravskih elektrarn Maribor, z njimi pa tudi Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Vlade RS, ki se kljub opozorilom kritične in naravovarstvene javnosti, poslanskim vprašanjem v Državnem zboru ter več odmevnim razkritjem kontroverznega »vetrnega« dogajanja na Potoškem, vse lansko leto niti za trenutek niso ustavili in so z brutalno aroganco politične in ekonomske nadvlade in »nadmoči« ter medijske »mainstream« servilnosti skupaj z lokalnimi potoškimi »šerifi« brezobzirno drveli k postavitvi vetrnice v Malem Logu, brez ustreznega veljavnega gradbenega dovoljenja, ki so ga šele v drugi polovici novembra 2024 pridobili »za nazaj«, šest mesecev po tem, ko so že začeli z deli za postavitev VE Mali Log, pa tudi brez upoštevanja naravovarstvenih smernic, no, po vsem tem in dober teden po naši zadnji objavi in šoku, ki ga je med nekaterimi akterji povzročilo naše razkritje in avtentična reporterska »preiskovalka« s terena, so se očitno nekako začeli »sestavljati« in so se vsaj za silo k sebi spravili v Dravskih elektrarnah Maribor ter začeli, vsaj tako se zdi, z očitnim »damage control« člankom 18. julija letos na provladnem portalu Necenzurirano igrati »veliko žrtev« na slovenskem »vetrnem žrtvenem oltarju«, ki pa so si ga Dravske elektrarne Maribor, MOPE, Vlada RS, skupaj z zdaj malce v ozadje umaknjeno lokalno Lesno zadrugo Loški Potok, postavili in »zakurili« sami; pri čemer je, kot se zdi, izvajalec Hmezad TMT na tistem »ognju« najprej za vse skupaj skušal s čim manj stroški in s čim več dobička »skuhati« kolikor toliko za vse sprejemljivo in užitno »čorbo«. Ko se je izkazalo, da to ni, da to »ne deluje« bo pa, kot je videti, nazadnje prav on (seveda, najverjetneje vse prej kot povsem nedolžen!) vržen v ogenj in žrtvovan v imenu brezskrupuloznega pohlepa in arogance vseh vpletenih v vetrni »bruki« ter vstran vrženih davkoplačevalskih milijonih nad Malim Logom! Ampak, kje so, kam so poniknili ti evri!? S kom vse so v resnici »povezani«!? In, koliko je v resnici stala vetrnica? Pa, ali nas Dravske elektrarne in Necenzurirano skušajo v resnici pripraviti na to, da bomo morali davkoplačevalci nad Malim Logom pač plačati še eno vetrno elektrarno, s katero se bodo še (enkrat) »omastili« vsi, ki se doslej še niso (dovolj)!? Več…
VETRNI FIASKO NAD MALIM LOGOM, KI GA JE DRŽAVNA TELEVIZIJA SLOVENIJE NEKRITIČNO IN ENOSTRANSKO ŽE MARCA KOVALA V ZVEZDE KOT SKORAJŠNJO »ENERGETSKO SAMOZADOSTNOST OBČINE LOŠKI POTOK«, ŠE PREDEN JE VETRNICA SPLOH ZAČELA DELOVATI, KAR ŠE ZDAJ IN ŠE NITI SEKUNDE NI! VETRNA »BRUKA« DRAVSKIH ELEKTRARN IN POTOŠKE LESNE ZADRUGE! PA ŠE POVZROČANJE NEVARNOSTI S 105 METROV VISOKIM OBJEKTOM NA KOTI 931 METROV, KI NI NE PODNEVI IN NE PONOČI OZNAČEN S SIGNALNIMI LUČMI! IN, ALI TURŠKI SOYUT SPLOH KAJ VE O TEM, DA NAJ BI BILA NA POTOŠKEM NJIHOVA VETRNA TURBINA!?!
»Je kje sploh kdo, ki bo ustavil vse te brutalce, ki daleč od oči in še bolj daleč od vsake vesti kadarkoli in kjerkoli na Slovenskem počnejo z naravo in ljudmi karkoli hočejo!? Jim bo kdo končno in zares stopil na prste!? Bo Mali Log še en pomnik slovenske individualne, kolektivne in institucionalne nenačelnosti, obračanja po vetru in priklonjenosti ter uklonjenosti zakulisnim igram in centrom moči; ali pa bo vendarle bolj kot po »kriminalni« vetrnici, ki nikoli ne bi smela biti postavljena v to fragilno in edinstveno neokrnjeno naravo, na koncu koncev prav potoški Mali Log postal simbol vrednostnega, moralnega, pravnega, etičnega in institucionalnega preobrata ter sinonim in podoba urejene države, ki, ko je treba, ščiti in zaščiti naravo in ljudi pred brezvestneži, ki najbolj brutalno in brez zadržkov gazijo čez vse!« To smo se lani, 5. julija 2024, spraševali v naši ekskluzivni zgodbi in reportaži z razdejanega prizorišča nad Malim Logom v občini Loški Potok, kjer so takrat začeli s posegi v naravo že konec maja, v nasprotju z vsemi naravovarstvenimi smernicami, pa tudi brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma brez veljavno spremenjenega gradbenega dovoljenja, ki ga je Upravna enota Ribnica izdala naknadno in za nazaj šele šest mesecev po začetku del na lokaciji nad Malim Logom, 19. novembra 2024, pravnomočno pa je postalo 21. novembra 2024! Po enem letu je seveda odgovor na naše lansko vprašanje in današnjo iztočnico eden sam in odločen NE, očitno jih ne bo ustavil nihče! A četudi je torej videti, da je ni »sile« in »zakona« in institucije, ki bi v Sloveniji ustavilo nasilje posameznih skupin nad naravo, okoljem, prostorom in prizadetimi ljudmi, ko se takšne združbe odločijo, da bodo speljale, kar so se v svojem pohlepu in grabežljivosti po našem skupnem davkoplačevalskem subvencijskem denarju ter po svojem lastnem notranjem psiho in sociopatskem »pogonu« namenile, kar je bilo še posebej opazno prav pri vetrnici nad Malim Logom, pa vendarle zadnjih šest mesecev prav ta, za »vetrničarje« s svojimi 105 metri višine in močjo enega megavata sicer »majhna« vetrnica, ki pa je vendarle brutalno posegla v prelepo neokrnjeno naravo in okolje nad Malim Logom, kaže, da na koncu koncev vendarle tudi takšni, navkljub vsem svojim političnim, interesnim in kapitalskim navezam ter vsem svojim »igram«, zlorabam nemočnih in manipulacijam, od najbolj brutalnih do izjemno prefinjenih, prej ko slej naletijo na »višjo silo«! Vetrnica, za katero naj bi menda investitorjev izvajalec Hmezad TMT v Turčijo nakazal 1 milijon 160 tisoč evrov, davkoplačevalskih, seveda, katerih pa!?, domnevno vetrnemu proizvajalcu Soyut iz Ankare, tako vsaj piše na vetrnem stolpu, še niti sekunde ni delovala, kljub evforičnim slavospevom državne televizije, kako bo zdaj zaradi nje »občina Loški Potok energetsko samozadostna«! A zaenkrat je videti, da lahko do tega pride kvečjemu s kakšnim čudežem po priprošnji bližnje blažene Magdalene z Gore! Ja, bo treba menda kar po kolenih tja gor do Marije Snežne! Več…
»ČAS »VOJNIH IGER« JE POKAZAL PRAVE OBRAZE VSEH »ENOTNIH IN ZDRUŽENIH« VOJNIH LJUBITELJEV »DVIGA OBRAMBNIH IZDATKOV« TER VSEH TRGOVCEV S SMRTJO!«
»In da ne bosta vsa krivda in odgovornost na najbolj bebavih in neodgovornih ameriških in ruskih »glumačih,« naj vseeno omenim še natovsko kimanje, tišino in soglasje evropskih figuric. Pa najsi gre za šahovske kmete, ali tekače – »potrčkote«. Britanske, francoske, italijanske ali nemške. In seveda slovenske, ki, kot Golob, na eni strani želijo zaslužiti s »prodajo milijon granat Ukrajini«, po drugi strani pa jokajoč ali pa z udarjanjem s pestjo po mizi v OZN in teatralno glumeč izjavlja: »Ustavite vojno! Zdaj!« Ne da bi karkoli ukrepal! Kar je seveda vse skupaj slaba in neprepričljiva predstava. Tudi drugi slovenski »šahovski kmet« Janša, ki obiskuje ter podpira Izrael, je očitno vesel novih natovskih in orožarskih poslov ter vloge Slovenije pri vsem skupaj. Čas »vojnih iger« je pokazal prave obraze vseh »enotnih in združenih« vojnih ljubiteljev »dviga obrambnih izdatkov« ter vseh trgovcev s smrtjo,« je kritičen Miloš Šonc, polkovnik, upokojeni častnik slovenske vojske, čigar glas poklicnega častnika je že zaradi profesije, v kateri je preživel velik del svojega življenja, gotovo še posebej kompetenten, ko gre za vprašanja vojne in miru. Ker tudi naš kritični nepridobitni in neodvisni spletni portal zagovarja ne le naravo, okolje in prostor ter inženirstvo v službi ustvarjalnih prizadevanj za življenje in dobro vseh na tem našem »modrem« planetu, ampak sploh vrednote ustvarjanja kot človeka vreden in najbolj diametralno nasproten pol totalnemu uničevanju, ki ga predstavljata vojna in orožje, ki resnično nikoli in nikdar nista bili in ne moreta biti sprejemljivi opciji ne le za kritično novinarstvo, ampak za katerega koli razumnega in čutečega človeka, zaradi vsega povedanega torej, na tem mestu in v nadaljevanju tudi naš spletni portal deli z našim avditorijem ogorčeno kritiko, ki jo polkovnik Miloš Šonc te dni naslavlja na slovenske medije, njihovo javnost in na ključne »vojne« akterje. Več…
ŠE NEKAJ RESNIČNIH DEJSTEV ANE AŠIČ VS. NEKAJ NERESNIČNIM TRDITVAM JANEZA DEBELJAKA V SODNO ZAHTEVANEM POPRAVKU ČLANKA O ZLOVEŠČI JESENI V LOŠKEM POTOKU. PA POTOŠKI VETRNIČNI »ČUDEŽ« NA GORI. IN O TEM, KAKO SO VSI POTOŠKI IN »LJUBLJANSKI« NAPADI NA NAŠ PORTAL LE PREUSMERJANJE POZORNOSTI OD PREPOZNAVNE PISAVE NA USTRAHOVALNIH PISMIH TER OD EKLATANTNIH ZLORAB, KI SE JIH GREDO NEKATERI NA POTOŠKEM IN V LJUBLJANI, PRI ČEMER JE PRIZADETOST JANEZA DEBELJAKA NA KONCU KONCEV RES PRAV TAKO KOLATERALNA »SINERGIJA« TEH »RABOT«, KOT JE »UPORABA« BOJANA SAMSE IN KOT SO POSKUSI DISKREDITACIJE IN UTIŠANJA NAŠEGA KRITIČNEGA SPLETNEGA PORTALA! IN, ALI GOSPOD JANEZ DEBELJAK SPLOH VE, KAJ VSE SE JE DOGAJALO V NJEGOVEM IMENU!?! PA ŠE, O TRAJNI »ODREŠENOSTI«, KI JO VSEM NAM PRINAŠA »SODNO« IZENAČEVANJE RESNICE IN NERESNICE!
S tem, ko je okrajna sodnica Irena Čretnik 5. junija 2025 v svoji 13 strani dolgi, takoj po naroku neverjetno hitro in marljivo spisani razsodbi, poleg sklicevanja na »razumevanje« nekakšnih abstraktnih »povprečnih bralcev« (in to v kontekstu specializiranega spletnega portala z zahtevnimi vsebinami s področja narave, okolja, prostora in inženirstva!), ki, kot je videti, po njenem očitno nikakor ne morejo z razumevanjem presegati tega, kar ona vidi, misli in razume, in ob čemer je, kot se zdi, očitno niti malo ne skrbi, kako bo »povprečni državljan« razumel njeno razsodbo, v 19. odstavku med drugim zapisala, da »pravica do objave popravka ni namenjena dokazovanju resničnosti ali neresničnosti dejstev, s katerimi prizadeti izpodbija ali bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. V sodni praksi je prevladujoča razlaga, da mora biti zanikanje dejstev v popravku argumentirano in podprto z nasprotnimi dejstvi, pri čemer ni pomembno, katere trditve so resnične,« ter je posledično kljub eksplicitnim ter iz primerjave zahtevanega popravka in objavljenega teksta jasno razvidnim neresnicam v popravku, v vsem ugodila tožniku; no, po tem bi me lahko, če ne bi bila Ana Ašič tako »eklektično« in očitno »zmotno« zavzeta za resnico, prevzelo totalno olajšanje, prav tako pa vse slovenske novinarske kolege in odgovorne urednike! Sodnica Irena Čretnik nas je namreč s to razsodbo in njeno utemeljitvijo eksplicitno in »črno na belem« odrešila nujnosti objavljanja resničnih dejstev; v širšem smislu pa sploh novinarstva samega! Zakaj bi se sploh kdo še ukvarjal s pisanjem resničnih zgodb in s tem, kaj je res in kaj ni, če je vseeno; in če lahko vsakdo, potem ko novinar nekaj razišče in napiše, s popravkom, ki je, kot pravi sodnica Čretnikova, lahko tudi neresničen, zanika resnico!?! Ob tem so odrešeni tudi bralci, ki jim res ni treba več izgubljati časa in energije za slovenske medije, če je itak vseeno, kaj je res in kaj ni; in se je v takem, ko lahko vsak pod kamuflažo popravka objavi karkoli neresničnega, tudi nemogoče »resničnostno« orientirati! Da o tem, kakšna sijajna odrešitev je takšna razsodba za vse kontroverzne akterje, ki se interesno, politično in kapitalsko »igrajo« ne le z javnim mnenjem in javnim denarjem, ampak tudi z našo naravo, okoljem, prostorom ter posledično našimi življenji, no, da o tem niti ne govorimo! Pri tem je vse skupaj totalno in najbolj nerodno predvsem za gospoda Janeza Debeljaka, ki je sicer s takšno razsodbo »dobil« popravek, kakršnega je želel, dejansko pa po takšni razsodbi in popravku, v katerem mrgoli neresnic, brez tega, za kar smo prosili, torej brez verodostojne listine in dokaza, pa res nihče več ne more vedeti niti tega, če je ali če ni član Lesne zadruge in sploh, kaj je v bistvu v vsem res in kaj ni! Več…
»KO SE BO SREDI NOČI OGLASILA NASLEDNJA SIRENA, SE BOMO MORDA VPRAŠALI: GORI ODPADEK? ALI GORI NAŠ ODNOS DO SKUPNEGA PROSTORA, ZDRAVJA IN PRIHODNOSTI?«
Na obrobju slovenskih mest, turističnih destinacij in naravnih biserov, počivajo tihi velikani: kupi smeti, zaviti v plastiko in molk. Tisto, kar ne gori, razpada. Kar ne razpade, gnije. In kar ne gnije, počaka, da se vžge samo. Slovenija, ki se ponaša z visoko stopnjo ločevanja odpadkov, je na robu sistemskega kolapsa, ko gre za njihovo končno obdelavo. Nedavni požar v Pomurju je zgolj simptom globlje krize. Ni bil prvi in, če sodimo po vzorcu, tudi ne zadnji. Več…
»NEKDAJ SMO REKLI, DA GOZD VARUJE MEDVEDA, MEDVED PA VARUJE GOZD!«
»Območje Kočevske in Notranjske, ki se preko reke Kolpe navezuje na Gorski kotar in po Dinaridih do Bosne, je življenjsko območje medvedjih populacij. Tu so stoletja sobivali ljudje in medvedi. Zato je sedaj pomembno verodostojno obveščanje prebivalcev o sobivanju z medvedi,« opozarja mag. Janez Černač, inženir gozdarstva in dolgoletni naravovarstvenik ter zagovornik ohranjanja življenjskega okolja in življenj medvedov s Kočevskega. »Ob sedanji zmedi o številčnosti medvedov je še posebej pomembno opozarjati javnost na pomen sobivanja z medvedi. Nekdaj smo rekli, da gozd varuje medveda, medved pa varuje gozd! Naj tako tudi ostane!« Več…
»NE GOZDNI, ENI DRUGI VOLKOVI IN MEDVEDI SO NEVARNI!« DANES BOLJ SRHLJIVI KOT KDAJKOLI!
Danes, ko tudi v kontekstu boleče in tragične nesreče, ki se je pred tremi tedni pripetila ob bližnjem srečanju gospe Nine z že predhodno močno razdraženo in ogroženo medvedko z negodnimi mladiči na Gradišču nad Pijavo Gorico, o čemer je seveda nujno govoriti z vso pieteto in sočutjem ter empatijo do hudega trpljenja, ki ga je dogodek povzročil prizadeti gospe, prav tako pa vsem njenim najbližjim: mami, hčerki, bratu in ostalim svojcem ter prijateljem; ko torej ob vsem tem in ob vseh vprašanjih, mislih in pomislekih premišljamo o tem dogodku, obenem pa z domala enako šokiranostjo, kakršna se nam dviga ob neznosni »lahkosti« pobijanja otrok v Gazi, nepomirljivega uničevanja v rusko ukrajinski vojni ali v teh dneh tako »gladkega« sesuvanja mesta in življenj prebivalcem Teherana, ko se res vidi, da je ni živali na tem svetu, ki bi bila bolj uničevalna in krvoločna, kot je človek; ko se ob vsem tem torej spet presunjeno zaziramo v naraščajoče psihotično medijsko interesno politično norenje na Slovenskem zaradi medvedov: zaradi nekaj zbeganih in prestrašenih in ogroženih in v brezizhodnost potisnjenih bitij, ki si prav tako kot mi in še bolj kot mi v resnici želijo le živeti v miru in v vsej svoji eksistencialni realnosti le po svojih najboljših močeh v ritmu večnih naravnih premen poskrbeti za svoje mladiče, da bodo živeli in naprej »peljali« večni tok in krog življenja za vse nas; no, v vsem tem se zdi, da je prav danes bolj aktualno kot kdaj koli prej to, kar lahko preberemo v spodnjem odlomku in kar smo med vsem drugim zapisali v naši »otvoritveni« in »nastopni« preiskovalni zgodbi, ko smo z našim kritičnim spletnim portalom »o naravi in družbi« na god svetega Ursusa, 13. aprila 2019, žurnalistično in publicistično vstopili v svetovni splet z zgodbo »Ne gozdni, eni drugi volkovi in medvedi so nevarni!«; s pripovedjo, torej, ki se še danes in vsak dan neverjetno dobro bere in ostaja ena največjih preiskovalnih »uspešnic« našega spletnega portala; in ki je obenem le dva meseca po objavi, 13. junija 2019, doživela tudi svojevrstno »ekranizacijo« v oddaji Tarča na slovenski državni televiziji. »Šele ko bomo mi izgubili strah pred njim in bomo spet sposobni pogledati nanj z velikodušnostjo, dobrohotnostjo in prizanesljivostjo tistega, ki je močnejši in ima mnogo udobnejše življenje, se bo v resnici lahko začelo naše pravo sobivanje z medvedom,« smo zapisali pred šestimi leti z besedami, ki so gotovo bolj kot kdaj koli prej aktualne prav danes! Več…